KITAJSKI ŠKOF SPI NA CESTI, POTEM KO SE JE UPRL
VČLANITVI V RAZKOLNIŠKO KOMUNISTIČNO SKUPINO
Lianne Laurence; 17. januar 2020
Msgr. Vincenzo Guo Xijin in neobjavljeno število duhovnikov izseljeni iz njihove kurijske hiše v Luojiangu z obrazložitvijo, da je stavba kršila požarne predpise.
LUOJIANG, Kitajska – Kitajski katoliški škof je brezdomec in spi na pragu svoje nekdanje rezidence, potem ko ga je komunistična oblast v začetku tedna izselila skupaj z njegovimi sodelavci duhovniki, je sporočila agencija Asia News v četrtek.
Kitajska oblast je izselila msgr. Guo Xijina, 61, in neobjavljeno število duhovnikov iz njihove kurijske hiše v Luojiangu z obrazložitvijo, da je stavba kršila požarne predpise.
V resnici je dejanje kazenski ukrep zoper Guoja in njegove duhovnike, ker so zavrnili vključitev v »neodvisno« katoliško Cerkev in je del širšega zatiranja v škofiji Mindong v provinci Fujian, ki je postala »vzorčni primer« udejanjanja tajnega pogubnega vatikanskega dogovora s Kitajsko, je sporočila agencija Asia News.
Dogovor Vatikan-Kitajska, ki je bil pod nadzorom kardinala Pietra Parolina, daje med drugimi popuščanji vladi predsednika Xi Jinpinga pravico do besede pri imenovanju škofov in tlakuje pot združitvi državno odobrenega Kitajskega domoljubnega katoliškega združenja (CPCA; Chinese Patriotic Catholic Association), ki ga je komunistična vlada ustanovila v petdesetih letih prejšnjega stoletja, in skrivne podzemne Cerkve, katere člani so ostali zedinjeni s Svetim sedežem kljub tveganju, da jih ubijejo, zaprejo v ječo ali kako drugače preganjajo zaradi njihove vere.
Kardinal Joseph Zen iz Hong Konga je obsodil sporazum Vatikan-Kitajska kot »nezaslišano izdajo«, ameriško kongresno poročilo, objavljeno ta mesec, pa povezuje tajni sporazum s »silnim porastom« preganjanja kristjanov, kakršnemu na Kitajskem niso bili priča vse od kulturne revolucije.
In čeprav je predsednik Xi članstvo v “neodvisni Cerkvi” postavil kot pogoj, da katoličani živijo na Kitajskem, to za podzemne katolike ni sprejemljivo, ker »partija pojmuje to ‘neodvisnost’ tudi kot ločitev od Svetega sedeža in vesoljne Cerkve,« je zapisala agencija Asia News.
Vatikan je leta 2018 prosil podzemnega škofa Guoja, naj odstopi in prepusti mesto škofu Vincenzu Zhan Siluju, enemu od sedmerih nekdaj izobčenih CPCA škofov, ki jih je papež Frančišek kot del dogovora ponovno pripustil k polnemu občestvu s Cerkvijo.
Takrat je bilo Guoju rečeno, da je papež sam prosil za to »žrtev v dobro splošnega stanja kitajske Cerkve«, je poročala agencija Asia News.
Medtem ko je Guo privolil v odstop, pa se sedaj pomožni škof nikoli ni vpisal v »neodvisno Cerkev«, in do izselitve ta teden je prišlo po neprenehnem in nepopustljivem nadlegovanju oblasti, naj on in njegovi sobratje duhovniki to storijo.
»Fujianske oblasti že mesece izvajajo pritisk, izsiljujejo in grozijo duhovnikom, da bi jih prisilile k podpisu pristopne izjave v zameno za vladno priznanje, brez katerega je njihova cerkvena služba prepovedana,« je poročala agencija Asia News v novembru.
Tudi od vlade odobreni škof Zhan pritiska na po oceni 20 izmed 57-ih podzemnih duhovnikov v svoji škofiji, ki so do sedaj zavračali včlanitev v »neodvisno Cerkev«, ko jim govori, da je tako dejanje nakazano v smernicah1, ki jih je Sveti sedež objavil v juniju.
Toda zvesti duhovniki pravijo, da je pridružitev Cerkvi, ki jo vodi vlada, »šele začetek hujšega preganjanja in nadzora«, ki jih bo naredil za »vladne uradnike«. ki »privolijo v to, da ne bodo evangelizirali mladih, preden ti dopolnijo 18 let« in »podrejajo vsako pobudo za evangelizacijo vrhovni oblasti komunistične partije,« je javila agencija Asia News.
Oblasti so že zaprle vsaj pet župnij upornih duhovnikov škofije Mindong in se pri tem sklicevale na predpise požarne varnosti.
Med njimi je po navedbi Asia News velika župnija Fuan z več kot 10.000 župljani in ena župnija v Saiqi z več kot 3000 župljani.
Oblasti so izselile 71-letnega župnika iz Fuana, očeta Liu Guangpina, iz njegovega domovanja, čeprav ostaja v Fuanu, in izgnale 50-letnega duhovnika iz Saiqija, očeta Huang Jintonga, iz mesta.
Dne 13. januarja so oblasti zaprle dom za približno 30 revnih ostarelih blizu župnije Saiqi, ki so ga vodile Male sestre usmiljenja in ljubezni. Medtem ko so nekatere nekdanje oskrbovance sprejeli sorodniki, so drugi sedaj brez doma.
Tudi župnija Suanfeng je bila zaprta zaradi kršenja protipožarnih predpisov, ko pa je škof Zhen imenoval duhovnika, ki je član »neodvisne Cerkve«, je bila znova odprta, ne da bi kar koli popravili, je poročala agencija Asia News.
Medtem pa ni nobenih novic o podzemnem škofu Agostinu Cui Taiju iz škofije Xuanhua v provinci Hebei, ki je bil aretiran marca 2019 skupaj s škofijskim vikarjem, očetom Zhang Jianlinom, potem ko je duhovnik trdil, da ni »sledil vatikanskim navodilom« za združitev podzemnih župnij s tistimi, ki jih nadzoruje vlada, kot je takrat poročala agencija Asia News. Katoličani na Kitajskem so prosili vse kristjane, naj molijo za njegovo varnost.
Letno poročilo ameriške kongresne izvršne komisije za Kitajsko (CECC), objavljeno 8. januarja, je ugotovilo, da so po tajnem dogovoru Vatikan-Kitajska septembra 2018 “krajevne kitajske oblasti podvrgle katoliške vernike na Kitajskem povečanemu preganjanju z rušenjem cerkva, odstranjevanjem križev in nadaljevanjem pripiranja podzemne duhovščine.”
Še več, »partijsko vodene katoliške narodne organizacije so tudi objavile načrt za ‘sinicizacijo’2 katolicizma na Kitajskem.« V poročilu je zabeleženo tudi naraščajoče preganjanje drugih kristjanov in neregistriranih cerkva.
Od približno 10 milijonov katoličanov na Kitajskem jih 6 milijonov pripada CPCA pod nadzorom države.
Po navedbi Asia News je imela škofija Mindong več kot 90.000 katoličanov. »Od teh jih je vsaj 80.000 pripadalo neuradni Cerkvi, služilo pa jim je 57 duhovnikov, 200 redovnic, 300 posvečenih laikov in stotine laiških katehetov. Duhovnikov uradne skupnosti je bilo 12,« je poročala agencija Asia News.
1 Sveti sedež je objavil Pastoralne smernice glede civilne registracije duhovščine na Kitajskem.
2 Sinicizacija je proces, v katerem družbe, ki niso kitajske, pridejo pod vpliv kitajske kulture, jezika, družbenih norm in etničnih načel. Sinicizacija se nanaša na politiko akulturacije, asimilacije in kulturnega imperializma.