VELIKONOČNA LITURGIJA – LETOS DRUGAČE
Pandemija koronavirusa je prisilila Vatikan
k spremembi obredov velikega tedna za celotno Cerkev
Mnogi tradicionalni elementi bodo okrnjeni ali spremenjeni.
Martin Bürger
Rim, Italija; 25 marec 2020 – Vatikan je še natančneje določil, kaj se bo letos dogajalo v župnijah po vsem svetu v velikem tednu, glede na to, da so številne države in škofje zaradi pandemije koronavirusa prepovedali javne cerkvene obrede.
Ker »datuma velike noči ni mogoče premakniti,« je pojasnil kardinal Robert Sarah, prefekt Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov, »v državah, ki jih je prizadela bolezen in kjer so bile naložene omejitve glede zbiranja in gibanja ljudi, lahko škofje in duhovniki obhajajo obrede velikega tedna brez navzočnosti ljudi in na primernem mestu, pri čemer naj se izogibajo somaševanju in opustijo pozdrav miru.«
Za cvetno nedeljo pred veliko nočjo danes objavljeni odlok (dekret) Svetega sedeža navaja, naj se bogoslužje »obhaja v svetih stavbah«. Običajno je pred mašo potekala procesija, v kateri so sodelovali vsi verniki, ki so se udeležili maše.
Krizmena maša, ki jo vsak krajevni škof tradicionalno obhaja zjutraj na veliki četrtek, je bila v okviru velikega tedna že pogosto premaknjena na drug dan. Po odločitvi narodnih škofovskih konferenc se letos lahko ponovno premakne.
Kardinal Sarah je v prejšnjem odloku, objavljenem 19. marca, že nakazal, da bo krizmena maša morda prestavljena celo na datum po veliki noči.
Maša Gospodove večerje zvečer na veliki četrtek se ne bo končala s procesijo. Najsvetejši zakrament, ki bi bil sicer prestavljen na drug oltar, »naj se hrani v tabernaklju.«
Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov pravi, da je treba svečano umivanje stopal, »ki je že sicer neobvezno, opustiti«.
Medtem ko se v svetem velikonočnem tridnevju, zadnjih treh dnevih pred veliko nočjo, v normalnih časih ne smejo darovati nobene zasebne maše, je bila letos »možnost obhajanja maše na primernem kraju (na veliki četrtek) brez navzočnosti ljudi izjemoma odobrena vsem duhovnikom.«
Na veliki petek je del bogoslužja splošna molitev, kjer duhovnik izrecno in slovesno moli po nekaterih vnaprej določenih namenih, na primer za celotno hierarhijo Cerkve. Letos bodo »škofje poskrbeli za poseben namen za tiste, ki so se znašli v stiski, bolne in umrle.«
Nemški škofje so že objavili novo molitev.
»Molímo tudi za vse, ki so v teh tednih hudo zboleli; za tiste, ki živijo v strahu in skrbeh drug za drugega; za tiste, ki z zdravljenjem in nego skrbijo za bolne; za raziskovalce, ki iščejo zaščito in zdravila; in za tiste, ki morajo sprejemati odločitve in delajo za družbo, pa tudi za številne, ki jih je smrt iztrgala iz življenja,« je zapisano v prvem delu.
»Vsemogočni večni Bog, ti si naše zatočišče in moč; veliko generacij te je izkusilo kot močnega, kot pomočnika v vseh potrebah; stoj ob strani vsem, ki jih je prizadela ta kriza in okrepi v nas vero, da vse ljudi držiš v svojih dobrih rokah. Umrle pa sprejmi v svoje kraljestvo, kjer so pri tebi na varnem,« se nadaljuje drugi del molitve.
Odlok Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov poudarja, da je češčenje križa s poljubljanjem, tudi tradicionalnim elementom bogoslužja velikega petka, »omejeno izključno na mašnika.«
Velikonočna vigilija, praznovanje Kristusovega vstajenja, se bo obhajala »samo v stolnici in župnijskih cerkvah.« Krstno liturgijo, ki je glavni del velikonočne vigilije in tradicionalno predstavlja krst odraslih spreobrnjencev k veri, je treba skrajšati le na obnovo krstnih obljub, navaja odlok.
Izrazi ljudske pobožnosti, na primer molitev križevega pota, v velikem tednu v mnogih delih sveta ne bodo mogoči. Kardinal Sarah je dejal, da jih je »mogoče prestaviti na druge primerne dni v letu.«
Posebej je omenil 14. september, praznik povišanja svetega križa, in 15. september, praznik Žalostne Matere Božje. Oba dneva sta močno povezana s Kristusovim trpljenjem velikega tedna.
Odlok tudi spodbuja vernike, naj se v molitvi na domovih povežejo z bogoslužji. »Verniki naj bodo obveščeni o času začetka obredov, da bi se mogli v molitvi pridružiti na svojih domovih. V pomoč so lahko sredstva za predvajanje v živo (ne posnetki). Vsekakor je pomembno nameniti dovolj časa molitvi, zlasti molitvenemu bogoslužju (brevirju).«
Dekret Svetega sedeža: http://press.vatican.va/content/salastampa/it/bollettino/pubblico/2020/03/25/0181/00409.html#en
Brevir v PDF obliki: https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/0/920A726565BE084DC125739A003912A2/$FILE/BREVIR%20-%20BOGOSLUZNI%20MOLITVENIK_M.PDF
Presveti Zakrament: http://ad-dominum.blogspot.com/2016/07/presveti-zakrament-sv-peter-julijan.html