HAGIJA SOFIJA JE POSTALA MOŠEJA

Vatikan molči, medtem ko razsodba povzroča geopolitični pretres.

Jules Gomes; 9. julij 2020

ISTANBUL – V zgodovinski razsodbi je vrhovno sodišče Turčije največji bizantinski baziliki na svetu vrnilo prejšnji status mošeje, potem ko je razveljavilo odločitev predsednika Atatürka iz leta 1934, ki je Hagijo Sofijo¹ spremenila v muzej.

Najvišje turško upravno sodišče, Državni svet, je izreklo soglasno razsodbo, s katero je razglasilo, da kabinet predsednika Kemala Atatürka ni imel pravice spremeniti Hagije Sofije v muzej kot del njegovih sekularističnih² reform, in da je odločbo sprejel nezakonito.

Sodišče naj bi razsodbo naznanilo v petek, toda turški novinar Mehmet Ardıç, tesni svetovalec sedanjega radikalnega islamskega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, je novico objavil že v sredo. »Odštevanje se je začelo,« je zapisal na Twitterju.

Numan Kurtulmuş, namestnik predsednika turške vladajoče Stranke pravičnosti in razvoja (AKP), je za turške medije dejal, da bo 15. julija ali še prej Hagija Sofija kot mošeja odprta »za molitev.« Razsodbo je potrdil tudi priljubljeni turški zgodovinski Twitter kanal Ottoman Records.

Znamenje nadaljevanega džihada?

Cesar Justinijan Veliki je leta 537 posvetil cerkev Hagija Sofija v Carigradu Božji modrosti. Sultan Mehmed II. je osvojil Carigrad in baziliko leta 1453 spremenil v mošejo.

Svetovno priznani islamski zgodovinar Robert Spencer je v pogovoru za Church Militant poudaril, da pod radikalno islamsko vladavino predsednika Erdoğana vladajoča odločitev sploh ni presenetljiva.

»Otomanski kalifat³ je osvojil in pokoril krščanski vzhod ter stoletja vodil džihad⁴ vojno proti krščanski Evropi. Zahodni kristjani bi bili naivni, če bi domnevali, da Erdoğan džihada nima v mislih kot del načrta svojega oživljenega kalifata,« je dejal Spencer.

Avtor uspešnice Zgodovina džihada: Od Mohameda do ISIS je ostro kritiziral papeža Frančiška zaradi njegove oglušujoče tišine ob tem, ko je Turčija prevzela nekdanjo katoliško baziliko: »Pred stoletji so bili rimski papeži v ospredju prizadevanj za spodbuditev Evrope k odporu proti otomanskim⁵ poskusom džihad osvajanja in islamizacije.«

»V nasprotju s tem bo papež Frančišek, ki ni rekel ničesar o skorajšnji ponovni islamizaciji Hagije Sofije, verjetno odprl vrata in pozdravil napadalce, obenem pa sramotil kristjane, ki menijo, da je kakršno koli nasprotovanje upravičeno,« je pripomnil Spencer.

Islamski učenjak je tudi pojasnil, zakaj je bila ponovna osvojitev Hagije Sofije neizogibna kot posledica islamske teologije svetega prostora: »Islamska teologija trdi, da je v primeru, ko so bile v zgradbi izrečene muslimanske molitve, to mošeja.«

Znano je, da je Mehmed Osvajalec, ko je 29. maja 1453 vstopil v Hagijo Sofijo, s seboj privedel muslimanskega duhovnika, ki je s prižnice izpovedal adhan, islamski klic k molitvi. S tem dejanjem je Hagija Sofija postala mošeja. Zatorej  ustanovne listine iz Fatiha sultana Mehmeda ni mogoče spremeniti, ne samo zato, ker pravi, da to ni mogoče, ampak tudi zato, ker v islamskem razumevanju noben posvetni zakon ne more razveljaviti resnic islama.

»Če je Hagija Sofija postala mošeja, je vedno mošeja,« je izjavil Spencer.

Turški državni svet je začel obravnavati primer 2. julija in napovedal, da bo odločitev sprejeta v 15 dneh, so poročali na Church Militant. Viri pravijo, da je sodišče svojo odločitev sprejelo v 17 minutah.

Ogromna lokalna podpora

V anketi podjetja Areda, objavljeni 11. junija, je triinsedemdeset odstotkov turških državljanov naklonjeno preobrazbi istanbulske Hagije Sofije v mošejo. Na vprašanje: »Ali naj bi Hagijo Sofijo spremenili v mošejo in jo odprli za češčenje?«, je 22,4% vprašanih odgovorilo z »ne« in le 4,3% jih je odgovorilo, da o tej zadevi nimajo trdnega mnenja.

Mladinsko združenje Anatolije je sporočilo, da je zbralo 15 milijonov podpisov peticije za povrnitev Hagije Sofije v mošejo.

Ogorčenje v svetu

Dne 1. julija je ameriški državni sekretar Mike Pompeo pozval turško vlado, »naj še naprej vzdržuje Hagijo Sofijo kot muzej in vzor svoje zavezanosti spoštovanju raznolikosti veroizpovedi v Turčiji ter v zagotovilo, da bo še naprej dostopna vsem.«

Grško ministrstvo za zunanje zadeve je 29. maja obsodilo branje Korana v Hagiji Sofiji v počastitev obletnice padca Carigrada.

»Današnje branje odlomkov iz Korana znotraj Hagije Sofije – Unescove svetovne dediščine kot dela svetovne kulturne dediščine, ki je bila muzej od leta 1935 – je nesprejemljiv poskus spreminjanja njenega spomeniškega značaja in razvnemanja dovzetnosti za verski čut,« se glasi v izjavi.

»To dejanje žali mednarodno skupnost in ponovno razgalja Turčijo, ki mora spoštovati tako Konvencijo o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine kot Unesco, katere član je.«

»Turčijo še enkrat pozivamo, naj spoštuje svoje mednarodne obveznosti in  v notranjih zadevah preneha zapostavljati svojo zelo častno vlogo skrbnice tako pomembnega spomenika, kot je Hagija Sofija, ki pripada celotnemu človeštvu,« se nadaljuje besedilo izjave.

Predsednik Erdoğan je 31. marca recitiral islamske molitve v Hagiji Sofiji in pozval goste, naj se mu pridružijo in tiho recitirajo prvi verz Korana in molitev posvetijo »dušam vseh, ki so nam to delo pustili kot dediščino, zlasti osvajalcu Carigrada.«

Erdoğanovo nepopustljivo prizadevanje, da bi Hagijo Sofijo spremenili v mošejo, je v Rusiji sprožilo ogorčenje, in že tako krhkim geopolitičnim odnosom dodalo versko razsežnost.

»Grožnja Hagiji Sofiji je grožnja naši duhovnosti in zgodovini,« je opozoril patriarh Kiril, vodja Ruske pravoslavne cerkve. »Kar bi se lahko zgodilo s Hagijo Sofijo, bo povzročilo globoko bolečino med ruskim ljudstvom« in bo »vrnitev v srednji vek.«

Turčija in papež Frančišek neomajna

Turčija je grobo zavrnila vsako svarilo mednarodne skupnosti s pojasnilom, da bo odločitev sprejela kot suveren narod brez zunanjega vmešavanja.

Ni pričakovati, da bi se Papež Frančišek v imenu pravoslavnih cerkev pritožil Turčiji, čeprav se Erdoğanova podžigajoča poteza kaže kot klofuta v obraz Deklaraciji o človeškem bratstvu, podpisani februarja 2019.

Papežev odnos do islama je zanj veliko pomembnejši od njegovega ekumenskega odnosa do vzhodnih pravoslavnih kristjanov.

Hagija Sofija kot muzej je bila po poročanju narodnega ministrstva za kulturo in turizem v letu 2019 najbolj obiskana turška turistična točka, ki jo je obiskalo 3,72 milijona ljudi.

¹ Cerkev svete Božje modrosti (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), je nekdanja patriarhalna bazilika, kasnejša mošeja ter današnji muzej v turškem mestu Istanbul, nekdaj prestolnici Vzhodnega rimskega imperija Konstantinoplu (Carigradu).

Cerkev so začeli graditi za časa vladavine cesarja Justinijana I. leta 532, dokončana je bila v petih letih do leta 537. V njej se je odvijalo bogoslužje, praznovanja verskih praznikov, družbeni dogodki in kronanje vzhodnorimskih cesarjev. Po padcu Carigrada je leta 1453 sultan Mehmed II. cerkev preuredil v mošejo. Po osmanski osvojitvi Vzhodnorimskega cesarstva je Hagija Sofija postala najpomembnejša mošeja Osmanskega cesarstva. Po prihodu Kemala Atatürka na oblast so jo leta 1935 preuredili v muzej. Velja za eno najlepših zgradb na svetu, zato je tudi na seznamu Unesca. Včasih jo celo imenujejo osmo čudo sveta.

³ Kalifat je oblika islamske vladavine, na čelu katere je vrhovni verski in politični voditelj z nazivom kalif, ki je naslednik islamskega preroka Mohameda. Kalif je imel v preteklosti svoje ministre, obenem pa je imenoval voditelje posameznih emiratov. Glavna naloga kalifata v zgodovini je bila uveljavljati islamsko pravo.

² Sekularizirati pomeni povzročiti, da kaj izgubi svoj verski, cerkveni značaj.

V našem prostoru je bila skozi zgodovino najpomembnejša religija krščanstvo. Pojav sekularizacije se tako pri nas nanaša na postopno umikanje krščanskega iz družbenega življenja. To pomeni, da se kultura, znanost, gospodarstvo in politično življenje razvija po svojih normah, ki so neodvisne od krščanskih, in sledi svojim ciljem. Tudi šolstvo je vodeno kakor da religije ni oziroma kakor da nima večjega vpliva.

Več o sekularizaciji: https://natalijapodjavorsek.splet.arnes.si/?p=1507

⁴ Džihad (jihad) je arabska beseda, ki dobesedno pomeni prizadevanje ali boj, zlasti s hvalevrednim ciljem. V islamskem kontekstu se lahko nanaša na skoraj vsakršno prizadevanje, da bi osebno in družbeno življenje ustrezalo Božjim napotkom, na primer na boj proti svojim zlobnim nagnjenjem ali prozelitizmu (prizadevanju, da bi pridobili pripadnike druge veroizpovedi za svojo veroizpoved) ali na prizadevanje za moralno izboljšanje umme (skupnosti), čeprav je džihad najpogosteje povezan z vojno. V klasičnem islamskem pravu se izraz nanaša na oborožen boj proti nevernikom, medtem ko modernistični islamski učenjaki na splošno enačijo vojaški džihad z obrambnim bojevanjem. Izraz je pridobil dodatno pozornost v zadnjih desetletjih, ker so ga uporabljale teroristične skupine.

⁵ Otomanski: nanašajoč se na staro Turčijo.

Vir: https://www.churchmilitant.com/news/article/court-declares-hagia-sophia-a-mosque