Dovoljenje za nošenje ščita je bilo sprva dano samo samostanom reda Marijinega obiskanja. Pozneje ga je bolj širila blažena Ana Magdalena Rémusat (1696-1730). Tej redovnici, tudi iz reda Marijinega obiskanja, ki je umrla v sluhu svetosti, je naš Gospod vnaprej naznanil škodo, ki jo bo leta 1720 povzročila huda epidemija v francoskem mestu Marsej (Marseille), pa tudi čudovito pomoč, ki bi jo ljudje prejeli s predanostjo njegovemu svetemu Srcu. Mati Rémusat je s pomočjo svojih sester naredila na tisoče teh ščitov svetega Srca in jih razdelila po mestu, kjer se je širila kuga. Zgodovina izpričuje, da je kmalu zatem epidemija prenehala kot po čudežu. Veliko tistih, ki so nosili ščit, se ni okužilo, okuženi pa so v tej pobožnosti našli izredno pomoč.

Sv. Marjeta Alacoque je zapisala: »Tako bi bili vsi, ki bi mu hoteli po svojih močeh izkazati in zanj doseči vso ljubezen, čast in slavo, obogateni z obiljem in bogastvom teh božanskih zakladov Božjega Srca, ki je njihov vir. To Božje Srce je treba častiti v obliki njegovega mesenega srca, za katerega podobo je hotel, naj bo izpostavljena in naj jo nosim tudi jaz na svojem srcu. Obljubil je, da bo v srca vseh, ki častijo podobo njegovega Srca, v polnosti izlil vse darove, ki jih vsebuje, vsem, ki bodo to podobo nosili na sebi, pa je obljubil, da bo vtisnil svojo ljubezen v njihova srca in uničil vsa neurejena nagnjenja. Kjerkoli je bila ta sveta podoba izpostavljena v češčenje, bo izlil svoje milosti in blagoslove.

Ta blagoslov je bil tako rekoč zadnji napor njegove ljubezni. V teh zadnjih stoletjih je hotel ljudem podariti táko ljubeče odrešenje, da bi jih iztrgal iz nadzora Satana, katerega je nameraval uničiti.«

Papež bl. Pij IX. je leta 1870 glede ščita zagotovil: »Blagoslovil bom to Srce in želim, da vsi, ki bodo narejeni po tem vzorcu, prejmejo isti blagoslov brez potrebe, da bi ga obnovil drug duhovnik. Nadalje želim, da Satan na noben način ne bo povzročal škode tistim, ki nosijo ščit, znamenje češčenja vrednega Srca Jezusovega.«