TRADITIONIS CUSTODES – RESPONSA
ODGOVORI NA DVOME
o nekaterih določbah apostolskega pisma v obliki motuproprija
Traditionis Custodes
Vatikan napoveduje ostre omejitve tradicionalnih maš in zakramentov.
Objavljeni dokument omejuje tradicionalno obhajanje zakramentov, namiguje na to, da bi bilo lahko v prihodnje preklicano dovoljenje, da se tradicionalna maša sploh sme obhajati in določa kazni za duhovnike, ki ne bodo somaševali.
Michael Haynes; 18. december 2021
VATIKAN – Vatikan je danes sprožil nov napad na tradicionalno latinsko mašo, ko je Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov (Congregazione per il culto divino e la disciplina dei sacramenti; angleško: Congregation for Divine Worship and the Discipline of the Sacraments – CDWDS) objavila dokument Responsa, odgovor na enajst vprašanj o latinski maši.
Responsa udejanja stroge omejitve pri obhajanju zakramentov na tradicionalen način, pa tudi glede duhovnikov, ki nočejo somaševati.
Dokument je podpisal prefekt CDWDS nadškof Arthur Roche, Anglež, ki je močan nasprotnik izročila (tradicije). Dokument nosi datum 4. december, vendar je bil objavljen 18. decembra. Papež Frančišek ga je odobril v mesecu novembru.
Tradicionalni zakramenti – obglavljeni
Dokument je brezkompromisen v svojem odnosu do tradicionalnih obredov, ki spremljajo sedem zakramentov.
»Ali je v skladu z določbami motuproprija Traditionis Custodes (TC) mogoče obhajati zakramente po Rituale Romanum (Rimski obrednik) in Pontificale Romanum (Rimski pontifikal; liturgična knjiga, ki vsebuje obrede in slovesnosti, ki jih običajno izvajajo škofje; op. prev.) iz časa pred liturgično prenovo Drugega vatikanskega cerkvenega zbora?« sprašuje eno izmed uradnih vprašanj oz. dubia.
»Ne«, se glasi odgovor Kongregacije.
Kot pogoj postavlja, da lahko škofje ordinariji dovolijo samo uporabo »Rituale Romanum (last editio typica 1952)«, to dovoljenje pa sme biti dano le v »kanonično ustanovljenih osebnih župnijah«, kot so tiste Zavoda Kristusa Kralja (ICKSP), Bratovščine svetega Petra (FSSP) ali Inštituta Dobrega pastirja (IBP). V Rituale Romanum je zajetih pet od sedmih zakramentov: krst, spoved, sveto obhajilo, zakon in bolniško maziljenje.
To škofovsko dovoljenje za uporabo Obrednika naj bi škof ordinarij podelil le »po razločevanju«.
Responsa izrečno izključuje, da bi škofje dovoljevali uporabo Pontificale Romanum, ki vsebuje zakrament birme in svete redove.
Namen zatiranja tradicionalne latinske maše je jasen. Kongregacija je škofe spomnila, da Traditionis Custodes »namerava v celotni Cerkvi rimskega obreda ponovno vzpostaviti eno samo in enoznačno molitev, ki izraža njeno edinost«, očitno v skladu z Drugim vatikanskim koncilom in »izročilom Cerkve«.
Zato je Kongregacija, da bi sledila »napredku«, ki si ga želi Traditionis Custodes (TC), odredila, da »ne bo dovolila uporabe Rituale Romanum in Pontificale Romanum iz časa pred liturgično prenovo«, ker sta bila glede na besedilo TC »razveljavljena« (glej Traditionis Custodes člen 8; op. prev.).
Pod temi pogoji ostaja nejasno, ali bo Kongregacija dovolila tradicionalnim redovom opravljati posvečenja v starodavni liturgični obliki, ali pa bodo morala prisilno potekati v skladu z novus ordo (novim obredom; op. prev.).
Duhovnikom, ki ne somašujejo, je prepovedano obhajati latinsko sveto mašo
Somaševanje je v novus ordo zelo razširjeno in Kongregacija je pristopila k pospeševanju te liturgične prakse tako, da je duhovnikom, ki tega ne počnejo, postavila stroge omejitve.
Odslej naj se torej duhovniku, ki mu je trenutno dovoljeno obhajati latinsko mašo (pa naj bo škofijski ali član tradicionalnega reda, saj Responsa glede tega ne dela razlike) in »ne priznava veljavnosti in zakonitosti somaševanja, ko zavrača somaševanje, zlasti pri krizmeni sveti maši,« prepove obhajati tradicionalno sveto mašo.
Preden mu škof naloži to težko kazen, mora »vzpostaviti bratski dialog z duhovnikom, da se prepriča, da njegova drža ne izključuje veljavnosti in zakonitosti liturgične prenove, učenja Drugega vatikanskega koncila in učiteljstva papežev ter ga spremljati k razumevanju vrednosti somaševanja, zlasti pri krizmeni sveti maši.«
Razlog za to je namen podkrepiti trditev papeža Frančiška v Traditionis Custodes, da privrženec latinske svete maše zavrača liturgično »prenovo«, ker je »izdala izročilo in ‘pravo Cerkev’«.
»Zdi se, da izrečna zavrnitev somaševanja, zlasti pri krizmeni sveti maši, izraža nesprejemanje liturgične prenove in okrnjeno cerkveno občestvo s škofom, kar sta nujna pogoja, da bi imeli koristi od dovoljenja za obhajanje po Missale Romanum iz leta 1962,« navaja Responsa Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov.
Ugotovljeno je bilo, da je takšna izjava v nasprotju s kanonom 902 Zakonika cerkvenega prava, ki varuje pravico duhovnikov do somaševanja, vendar le, če to želijo.
Maša v župnijski cerkvi – dovoljena v zelo omejenih okoliščinah
Medtem ko je motuproprij Traditionis Custodes (TC) prepovedal obhajanje latinske svete maše v župnijskih cerkvah, je Responsa dovolila, da se župnijske cerkve uporabljajo za tako sveto mašo v krajih, kjer »ni mogoče najti cerkve, kapele ali kapelice, ki bi bila na voljo vernikom«.
Ob pojasnilu, zakaj je bila v TC določena prepoved uporabe župnijske cerkve, Responsa navaja: »Izključitev župnijske cerkve je namenjena potrditvi tega, da obhajanje evharistije po prejšnjem obredu, pri čimer gre za dovoljenje, omejeno na te skupine, ni del običajnega življenja župnijske skupnosti.«
Po določilih dokumenta Responsa mora škof ordinarij »zahtevati«, da se župnijska cerkev lahko uporabi »le če se ugotovi, da je nemogoče uporabiti drugo cerkev, kapelo ali kapelico. Oceno te nezmožnosti je treba opraviti z največjo skrbnostjo.«
Nadalje, če se župnijska cerkev uporablja za latinsko sveto mašo, bodo udeleženci pregnani, saj Responsa narekuje, da se maša »ne sme vključiti v urnik župnijskih maš« in »ne sme potekati obenem s pastoralnimi dejavnostmi župnijske skupnosti.« Vendar Kongregacija trdi, da ni namen »potisniti na obrobje vernike«, ki so zvesti tradicionalni sveti maši.
Uporaba svetopisemskih prevodov
Responsa je kot odgovor na odlok papeža Frančiška, naj se nekatera berila pri latinski sveti maši oznanjajo v domačem jeziku, dovolila uporabo »celotnega besedila Svetega pisma za berila ob izbiri perikop (prikopa: odlomek Svetega pisma, ki se bere pri maši; op. prev.), navedenih v mašni knjigi (Misalu)«.
Tako dovoljenje je bilo podeljeno, ker »morda niso bili objavljeni lekcionarji v domačem jeziku, ki bi poustvarili ciklus beril prejšnjega obreda«.
Kongregacija je v zagovor ukaza za uporabo domačega jezika za nekatere dele tradicionalne svete maše izjavila, da je lekcionar novus ordo »eden najdragocenejših sadov liturgične prenove Drugega vatikanskega koncila«.
Bodoči duhovniki bodo prisiljeni k novus ordo in latinski maši?
Responsa nadalje obravnava določbe Traditionis Custodes za duhovnike, posvečene po 16. juliju, ki želijo obhajati tradicionalno latinsko mašo.
Kongregacija je odločila, da je takšno dovoljenje še vedno veljavno skladno s postopki, opisanimi v Traditionis Custodes, ki določa, da mora škof ordinarij oceniti vsak primer posebej in zaprositi za dovoljenje Vatikan, preden novemu kandidatu za mašniško posvečenje dovoli opravljati tradicionalno sveto mašo.
Vendar se zdi, da razlaga tega posebnega vprašanja nakazuje, da bi duhovnike lahko prisilili, da bi obhajali tako novus ordo kot tudi latinsko mašo. Ko omenja, da je TC označil liturgična besedila »papežev svetega Pavla VI. in svetega Janeza Pavla II.« – novus ordo – kot »edinstven izraz lex orandi rimskega obreda«, je Kongregacija zapisala: »zato je nujno, da duhovniki, posvečeni po izdaji motuproprija, delijo to željo svetega očeta«.
»Vse semeniške vzgojitelje, ki si želijo skrbno hoditi v smeri, ki jo je nakazal papež Frančišek, spodbujamo, naj bodoče diakone in duhovnike spremljajo k razumevanju in izkušnji bogastva liturgične prenove, h kateri poziva Drugi vatikanski koncil,« je dodala Kongregacija.
»Ta prenova je poudarila vsak element rimskega obreda in je spodbudila – kot so si želeli koncilski očetje – polno, zavestno in dejavno sodelovanje celotnega Božjega ljudstva v liturgiji (prim. Sacrosanctum Concilium št. 14), temeljnem viru pristne krščanske duhovnosti.«
Namig na konec kakršnega koli dovoljenja za latinsko sveto mašo
Ob določitvi, da novi duhovniki ob začrtanih predpisih lahko obhajajo latinsko sveto mašo, je Kongregacija tudi namignila, da bo dovoljenje v prihodnje lahko odvzeto. Responsa govori o dovoljenju za uporabo tradicionalnega misala »za določen čas«, ki se z odločitvijo škofa ordinarija lahko konča.
»Možnost odobritve uporabe Missale Romanum iz leta 1962 za določeno časovno obdobje – primernost njegovega trajanja bo ocenil škof ordinarij – ni le možna, ampak tudi priporočljiva: konec določenega obdobja ponuja možnost preverjanja, ali je vse skladno s smerjo, ki jo je določil motuproprij. Rezultat te ocene je lahko podlaga za podaljšanje ali začasno razveljavitev dovoljenja.«
Pomembno je, da ta razdelek ne vsebuje nobene izjeme za tako prihodnjo prepoved latinske svete maše za pripadnike tradicionalnih redov.
Krajevna dovoljenja samo za latinsko mašo
Kongregacija je odločila – kar bo udarec zlasti za pripadnike tradicionalnih skupnosti, ki zaradi obhajanja tradicionalne latinske maše pogosto potujejo med škofijami – da dovoljenje za obhajanje tradicionalnih obredov velja le v posamezni škofiji. Medtem ko lahko ena škofija duhovniku dovoli darovanje starodavne liturgije, mu sosednja škofija tega dovoljenja morda ne bo odobrila.
Duhovniki ne smejo darovati latinske maše v dneh, ko obhajajo tudi novus ordo
S prepovedjo, ki bo močno prizadela škofijske duhovnike pri darovanju latinske maše, je Kongregacija izrečno prepovedala vsako darovanje latinske maše na dneve, ko duhovnik obhaja tudi mašo po novem obredu (novus ordo).
Taka prepoved se zagovarja s tem, da ni ‘upravičenega razloga’ ali ‘pastoralne nuje’ (kot zahteva kanon 905 §2): »pravica vernikov do obhajanja evharistije ni na noben način odrečena, saj jim je na voljo možnost sodelovanja pri evharistiji v sedanji obredni obliki.”
Takšna prepoved velja tudi za zasebno mašo, saj je duhovniku prepovedano darovati dve maši »v skupini ali zasebno«.
To bo težko breme za cerkve, ki jih ne oskrbujejo tradicionalni redovi (ICKSP, FSSP, IBP), ampak škofijski duhovniki, ki jim je bilo doslej dovoljeno še naprej darovati latinsko mašo poleg novus ordo.
Za podpis motuproprija Responsa je bil posebej izbran datum 4. december, saj gre za 58. obletnico razglasitve dokumenta Drugega vatikanskega koncila o liturgiji Sacrosanctum Concilium. Tako kot Traditionis Custodes, objavljen 16. julija (na praznik Karmelske Matere Božje), je bil tudi motuproprij Responsa objavljen ob še enem tradicionalnem marijanskem prazniku, prazniku Marijinega pričakovanja poroda.
V zagovarjanju Traditionis Custodes, ki da je »v nenehnem iskanju cerkvenega občestva«, Responsa Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov ponavlja papeško obtožbo, da je tradicionalna latinska maša postala »vzrok za delitev«.
»Žalostno je videti, kako najgloblja vez edinosti, to je soudeleženost v lomljenju enega samega kruha, ki je Njegovo telo, darovano, da bi bili vsi eno (prim. Jn 17,21), postane razlog za delitev,« je zapisala Kongregacija.
Odzivi
V komentarju na dokument je vatikanska novinarka Diane Montagna dejala, da se zdi, da Vatikan zdaj »izvaja največji pritisk in nadzor nad katoliškimi škofi glede tradicionalne latinske maše«.
Pojavila se je tudi zaskrbljenost glede prihodnosti tradicionalnih redov, ki jo nove omejitve ogrožajo.
Diakon Nick Donnelly je v pogovoru za LifeSiteNews podal svoje začetne odzive na »krut« dokument Kongregacije: »Grožnja o preklicu ‘dovoljenja’ za obhajanje tradicionalne latinske maše za duhovnike, ki nočejo sodelovati v tako imenovanem ‘somaševanju’, je nepotrebna in torej šokantno brutalna zloraba moči v Cerkvi,« je dejal.
»Somaševanje je bilo uvedeno šele na Drugem vatikanskem koncilu in lahko odvrača od simboličnega bistva duhovnika, ki deluje in persona Christi,« je nadaljeval diakon.
»V trenutku posvetitve darov je duhovnik Kristus, ki daruje Očetu daritev svojega presvetega telesa in svoje predragocene krvi v spravo za grehe človeštva. To, da veliko duhovnikov v svetišču ‘somašuje’ pri posvetitvi, lahko zakrije ta sveti zakramentalni pomen.«
Donnelly je dodal: »Nobene potrebe ni, da Papež Frančišek postavlja duhovnike v nemogočo situacijo, ko ne morejo obhajati tradicionalne latinske maše na tradicionalen način.«
»To je tako zelo neupravičeno, da se zdi kruto.«
Tiskovni predstavnik Restoring the Faith Media je dokument opisal kot »odkrito povabilo k obupu«.
»Motuproprij Responsa nas postavlja na zelo očitno spolzko pot proti popolnemu neposrednemu zatrtju maše vseh časov,« je povedal tiskovni predstavnik za LifeSiteNews. »Ustvarja oblak pogube, ki meče senco na prihodnost izročila in zdi se, da je zasnovan posebej za vzbujanje občutkov tesnobe, začasnosti in dvoma pri vernikih. Skratka, je antiteza upanja; odprto povabilo k obupu.«
Eric Sammons, glavni urednik revije Crisis Magazine, je zapisal: »To so hudobni ukazi očeta, ki duhovno zlorablja.«
Responsa (izvirnik): https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/ccdds/documents/rc_con_ccdds_doc_20211204_responsa-ad-dubia-tradizionis-custodes_en.html
Rituale Romanum: https://liturgia.it/content/ritrom.pdf
Traditionis Custodes (izvirnik): https://www.vatican.va/content/francesco/it/motu_proprio/documents/20210716-motu-proprio-traditionis-custodes.html
Komentar o Traditionis Custodes (Ad Dominum): https://addominum.si/2021/07/komentarji-o-traditionis-custodes/
Dodatek (iz motuproprija Responsa):
»Ko nas papež Frančišek (Nagovor udeležencem 68. nacionalnega liturgičnega tedna; Rim, 24. avgusta 2017) opomni, da ‘po tem učiteljstvu, po tej dolgi poti, lahko z gotovostjo in z oblastjo učiteljstva trdimo, da je liturgična prenova nepovratna (nepreklicna)’, nas hoče usmeriti v edino smer, kamor smo z veseljem poklicani obrniti svojo zavezanost kot pastirji.«