SPRAŠEVANJE VESTI

PRIPRAVA NA ZAKRAMENT SVETE SPOVEDI

(ŽIVLJENJSKA SPOVED)

ŠEST RESNIC

1. Da je Bog.
2. Da je Bog pravičen sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje.
3. Da so tri Božje osebe: Oče, Sin in Sveti Duh.
4. Da se je Bog Sin učlovečil, da bi nas s svojo smrtjo na križu odrešil in večno zveličal.
5. Da je človeška duša neumrljiva.
6. Da je milost Božja za zveličanje potrebna

DESET BOŽJIH ZAPOVEDI

1. Veruj v enega Boga.
2. Ne skruni Božjega imena.
3. Posvečuj Gospodov dan.
4. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji.
5. Ne ubijaj.
6. Ne nečistuj.
7. Ne kradi.
8. Ne pričaj po krivem.
9. Ne želi svojega bližnjega žene.
10. Ne želi svojega bližnjega blaga.

PET CERKVENIH ZAPOVEDI

1. Posvečuj zapovedane praznike.
2. Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih pobožno pri sveti maši.
3. Posti se zapovedane postne dni.
4. Spovej se svojih grehov vsaj enkrat na leto in vsaj v velikonočnem času prejmi sveto Rešnje telo.
5. Sklepaj zakon po cerkvenih določbah.

    Po spremembi katekizma leta 1993:

1. Udeležuj se maše v nedeljo in na druge zapovedane praznike in ne opravljaj nobenih del in dejavnosti, ki ogrožajo posvečevanje teh dni.
2. Spovej se svojih grehov vsaj enkrat na leto.
3. Prejmi zakrament evharistije vsaj o veliki noči.
4. Posti se zapovedane postne dni.
5. Po svojih zmožnostih podpiraj Cerkev v njenih gmotnih potrebah.

SEDEM ZAKRAMENTOV

1. Sveti krst.
2. Sveta birma.
3. Sveta evharistija.
4. Sveta pokora.
5. Sveto bolniško maziljenje.
6. Sveti red (diakonsko, duhovniško in škofovsko posvečenje).
7. Sveti zakon.

SEDEM GLAVNIH GREHOV

1. Ošabnost
2. Skopuštvo
3. Nečistovanje
4. Zavist
5. Jeza
6. Lenoba*
7. Požrešnost

* Lenoba je delati tisto kar ni potrebno, kot tudi ne delati tistega, kar je potrebno.

ŠEST GREHOV PROTI SVETEMU DUHU

1. Zanašati se preveč na (prevzetno zaupati v) Božjo milost.
2. Zavračati ali dvomiti v Božjo milost.
3. Zavračati krščanske resnice.
4. Zavidati bližnjemu Božjo milost.
5. Trdovratno in vztrajno zavračati rešilne opomine.
6. Hote vztrajati v nepokorščini.

DEVET TUJIH GREHOV

1. Prostovoljno in zavestno sodelovati pri tujem grehu.
2. Komu ukazati, naj greši.
3. Nagovarjati ali komu svetovati, naj greši.
4. Ne grajati tujega greha.
5. Pristati na tuj greh.
6. Hvaliti tuj greh.
7. Odobravati tuj greh, ga zagovarjati ali pri njem pomagati.
8. Siliti drugega, naj greši.
9. Ne prijaviti ali ne preprečiti greha, ko smo to dolžni storiti.

TELESNA DELA USMILJENJA

1. lačne nasičevati.
2. Žejne napajati.
3. Popotnike sprejemati.
4. Nage oblačiti.
5. Bolnike obiskovati.
6. Jetnike reševati.
7. mrliče pokopavati.

DUHOVNA DELA USMILJENJA

1. Grešnike svariti.
2. Nevedne učiti.
3. Dvomljivcem prav svetovati.
4. Žalostne tolažiti.
5. Krivico voljno trpeti.
6. Žaljivcem odpustiti.
7. Za žive in mrtve Boga prositi.

BLAGRI IN GORJE (Lk 6,20-26)

»Jezus se je ozrl po svojih učencih in rekel:

Blagor vam, ubogi, kajti božje kraljestvo je vaše!

Blagor vam, ki ste zdaj lačni, kajti nasičeni boste!

Blagor vam, ki zdaj jokate, kajti smejali se boste!

Blagor vam, kadar vas bodo ljudje sovražili, vas metali iz svoje skupnosti, sramotili in vaše ime zavrgli kot hudodelsko zaradi Sina človekovega! Razveselite se tisti dan in vriskajte, kajti veliko je vaše plačilo v nebesih! Prav tako so namreč njihovi očetje ravnali s preroki!

Toda gorje vam, bogataši, kajti vso tolažbo že imate!

Gorje vam, ki ste zdaj siti, kajti stradali boste!

Gorje vam, ki se zdaj smejete, kajti žalovali in jokali boste!

Gorje vam, kadar bodo vsi ljudje lepo govorili o vas, kajti prav tako so delali njihovi očetje z lažnimi preroki!«

1. BLAGOR UBOGIM V DUHU, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.
2. BLAGOR KROTKIM, kajti deželo bodo podedovali.
3. BLAGOR ŽALOSTNIM, kajti potolaženi bodo.
4. BLAGOR LAČNIM IN ŽEJNIM PRAVIČNOSTI, kajti nasičeni bodo.
5. BLAGOR USMILJENIM, kajti usmiljenje bodo dosegli.
6. BLAGOR ČISTIM V SRCU, kajti Boga bodo gledali.
7. BLAGOR TISTIM, KI DELAJO ZA MIR, kajti imenovali se bodo božji otroci.
8. BLAGOR NJIM, KI SO ZARADI PRAVIČNOSTI PREGANJANI, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.

SVETA SPOVED

SVETA SPOVED JE ZAKRAMENT

Spôved ali zakrament sprave je krščanski zakrament, pri katerem Bog grešniku odpusti njegove grehe. Zakrament sprave je eden od sedmih zakramentov, ki ga je Jezus Kristus dal za duhovno ozdravljenje in posvečenje. Postavil ga je na veliko noč.

Iz Svetega pisma (Jn 20,19-23; Jezus se prikaže učencem):

Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila tam, kjer so se učenci zadrževali, vrata iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.«

Grešnik pri spovedi preko pokore doseže ponovno spravo z Bogom in s Cerkvijo, zato se spoved imenuje tudi zakrament sprave.

Pomembno je, da k temu zakramentu pristopamo z zavestjo, da se v tem zakramentu na skrivnosten način srečamo z vstalim Kristusom. On nas pri tem zakramentu vabi, naj doživimo pomen njegovih besed: »Mir vam bodi!” (Jn 20,19). Tisti, ki ponižno priznajo svoje grehe in se iskreno pokesajo žalitev dobrega Boga, po spovedi dobijo občutek globokega miru. Ta mir je znak srečanja z vstalim Kristusom, ki se nas je dotaknil v zakramentu in nas osvobodil greha.

Nič ne more bolj pomiriti dušo, ki je obremenjena z grehom, kot Bog, ki odpušča. Sveta spoved ali kakor jo imenuje Katekizem katoliške Cerkve zakrament sprave, pokore, spreobrnjenja ali odpuščanja (KKC, 1423-1424), je sveta skrivnost, ki je zaupana Kristusovim učencem, in tako tudi njihovim naslednikom. Bog je tisti, ki odpušča, vendar on daje to moč svojim duhovnikom, da jo podeljujejo v njegovem imenu. »Z močjo zakramentalnega reda imajo škofje in duhovniki oblast, da odpuščajo vse grehe “v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha”.« (KKC, 1461)

Temeljni zakrament odrešenja je sveti krst, zato so cerkveni očetje pogosto uporabljali za zakrament sprave izraz “drugi most k odrešenju”. Pred očmi so imeli podobo brodoloma greha, v katerem se nahaja človeštvo (DS 1706). Zato je pomembno, da se naučimo dobro se spovedati! O zakramentu sprave Katekizem pravi, da je “zakrament ozdravljanja” (KKC, 1421). Dejansko ima ta zakrament velike in zdravilne učinke! V tem zakramentu vidi Janez Pavel II. ozdravljenje vsega človeštva.

Glede podatkov, ki jih spovednik sliši od skesanega grešnika, velja popolna spovedna molčečnost. Spovednik zaupnih podatkov ne sme povedati nikomur niti za ceno lastnega življenja. Iz zgodovine je znanih nekaj primerov svetnikov, ki so umrli kot mučenci zaradi spovedne molčečnosti (npr. sv. Janez Nepomuk ali Pedro Marieluz Garcés).

K spovedi naj bi šli po cerkveni zapovedi vsaj enkrat na leto, sicer pa po potrebi oziroma vsaj enkrat na mesec. Priporoča se spoved pred prejemom zakramenta (sv, birma, sv. zakon, sv. bolniško maziljenje), pred pomembnimi življenjskimi odločitvami, pred odhodom v bolnišnico, pred operacijo, ob praznovanjih in življenjskih jubilejih, … Priporoča se tudi redna spoved ob prvih petkih v mesecu. Spoved je možno opraviti tudi v bolnišnici. Mnogi priznavajo, da so po dobri spovedi začeli drugače gledati na bolezen. Zdravje duše ima vpliv tudi na telesno zdravje.

SPRAVA Z BOGOM

Po milosti, ki smo jo prejeli pri krstu, smo postali Božji otroci, Kristusovi bratje in sestre ter člani Cerkve, in bi morali živeti po njegovemu Evangeliju. Vendar se na žalost dogaja nasprotno: s svojo voljo postajamo neposlušni Bogu in s tem delamo zlo, ki ga imenujemo greh. Greh naredimo ne le tedaj, ko delamo zlo, temveč tudi takrat, kadar ne delamo dobrega, ki bi ga lahko in bi ga morali storiti.

Greh nam uničuje dušo in telo, uničuje nas in naše družine, ker smo se po grehu oddaljili od Boga, ki nam želi dobro in prebiva le v čisti duši, prepustili pa smo se hudiču, da mrcvari nas in naše otroke. Zato prekinimo to zlo in dovolimo, da Bog vstopi v naša srca. Temu služi temeljita življenjska spoved.

Sam Gospod Jezus nam je rekel: »Pogosto perite svoja oblačila!« Kako dobro in pogosto pa jih peremo mi? Pomislite, da bi leta nosili eno obleko in je nikoli ne bi oprali; na njej bi se nabralo toliko umazanije, da bi razpadla.

Tako tudi naša nežna duša, ki nenehno hrepeni po Bogu in joče v nas, vsak dan postaja vse bolj umazana in črna. Operimo svojo dušo, vrnimo ji lepoto, ki jo je prejela pri krstu in dovolimo našemu dragemu Jezusu, da lahko deluje v našem življenju in nas duhovno in telesno ozdravi. 

Vsi smo grešniki. »Če rečemo, da smo brez greha, sami sebe varamo in resnice ni v nas!« (1 Jn 1,8)

Besedilo v nadaljevanju je samo opomnik, da bi dobili spoznanje, kaj vse je greh, s čim in kako grešimo. Če smo se torej odločili pokesati se in popraviti zlo in krivico, ki je z grehom storjena, skrušeno in na kolenih zaprosimo Gospoda, naj nam odpusti. 

Vzemimo svinčnik in papir in po spominu napišimo vsak, tudi najmanjši greh, ki smo ga naredili v svojem življenju od najzgodnejšega otroštva do trenutka, ko opravljamo življenjsko spoved. 

Ne smemo zatajiti niti enega greha. Ko smo vse zapisali na papir, poiščimo duhovnika in se dogovorimo, kdaj nas lahko sprejme. Za tako dolge spovedi je potrebna ura, dve ali tri, ker pripovedujemo celo svoje življenje.

Povejmo iskreno vse grehe, pa tudi tiste (če jih imamo), ki tu niso omenjeni.

Da bi se lažje odločili in pokesali, je dobro, da pomislimo na tri križe:

 – Pomislimo najprej na križ, na katerem je naš Gospod visel ure pribit, da bi zadostil Božji pravičnosti za naše grehe. Glej, kako nas je ljubil! Kako pa sem mu jaz vračal ljubezen in koliko sem ga žalil?

– Zatem pomislimo na leseni križ na našem lastnem grobu, pod katerim bo naše razpadlo telo. In nesmrtna duša, kje bo? Ali v nebesih, ali v ognju vic, ali v peklenskem ognju, kjer bolečina ne preneha in ogenj ne ugasne?

– In naposled pomislimo na križ, ki se bo pojavil na nebu, ko se bo Božji Sin pojavil v sijaju slave, da bi sodil žive in mrtve. Tudi jaz se bom tedaj pojavil pred njim v svojem vstalem telesu. Ali bom tedaj »zajokal od veselja« ali od obupa in groze, čakajoč končno obsodbo na drugo smrt v večnem peklu?

Brat in sestra, Jezus te z ljubeznijo in potrpežljivo čaka! Tako zelo ti je blizu, če ga pokličeš, ali pa ti je tako daleč, če ti tako želiš. Če ga spustiš v svoje srce, ti bo dal nadnaravno moč, da se upreš grehu in skušnjavam. Ponižno priznaj svoje grehe, sprejmi Jezusa Kristusa za svojega odrešenika, daj mu, da te očisti in naredi iz tebe novega človeka.

Kdor se iz srca pokesa za svoje grehe in tako temeljito spove, bo dosegel ozdravljenje, odrešenje in večno življenje.

Spoved in ljubezen

Ko nas bo Gospod poklical, da nas popelje čez prag smrti, ko nas bo pogledal v oči, se bo pred nami odvilo vse naše življenje. Zato velja: očistimo stvari za nazaj, poravnajmo račune z njim in z ljudmi, da bi mogli stopiti mirnih src in radostni čez prag smrti pred Gospoda, našega stvarnika, odrešenika in sodnika. Pred njega, ki nas ljubi in nas je ustvarili iz ljubezni za ljubezen, ki je dal svoje življenje za nas, ki je šel za nas na križ in na njem umrl, ki je vstal, ki nam je dal svojega Svetega Duha, svoje darove ljubezni in svojo bližino in tolažbo v svetem Rešnjem telesu. Vse to za nas, ker nas ima rad. Glavna zapoved je torej ljubezen in najbolj se je potrebno izprašati, kaj je bilo v življenju takega, kar ni bilo iz ljubezni.

Spoved in SODBA

Ko se grešnik v tem zakramentu prepusti sodbi usmiljenega Boga, na neki način že vnaprej doživlja sodbo, ki ji bo podvržen ob koncu tega zemeljskega življenja. Kajti prav sedaj, v tem življenju, nam je dana na voljo izbira med življenjem in smrtjo in samo po poti spreobrnjenja moremo vstopiti v Božje kraljestvo, iz katerega nas je veliki greh izključil.

Ko se grešnik s spokornostjo in vero spreobrne h Kristusu, preide iz smrti v življenje in »ne pride v obsodbo« (Jn5,24). (KKc 1470)

VRSTE GREHA

Teža greha je odvisna od narave greha in od tega, koliko se oseba zaveda, da greši ter od tega, koliko s svojo voljo zavestno privoli v greh.

Da je nek greh smrtni greh, so potrebni trije pogoji: »Smrtni greh je vsak tak greh, katerega vsebina je tehtna, pomembna in ki ga poleg tega človek stori s polno zavestjo in s premišljeno privolitvijo« (Katekizem Katoliške cerkve, točka 1857).

Mali (odpustljivi) greh storimo, kadar se v kaki majhni stvari ne ravnamo po meri, ki jo predpisuje nravna postava, ali pa kadar nismo pokorni nravni postavi v veliki stvari, toda brez polnega spoznanja ali brez popolne privolitve (Katekizem Katoliške cerkve, točka 1862).

Pogoji za dobro opravljeno sveto spoved

• Dobro in temeljito si izprašati vest.
• Grehe iskreno priznati spovedniku.
• Obuditi kesanje za vse svoje grehe.
• Narediti trden sklep o poboljšanju (»Boril se bom, da bi bil boljši!«), varovati in ogibati se priložnosti za greh ter
• popraviti škodo, narejeno s svojimi grehi.
• Opraviti naloženo pokoro in zadostiti za grehe.

Duhovni učinki zakramenta pokore

»Poenitentiae omnis in eo vis est, ut nos in Dei gratiam restituat, cum eoque summa amicitia coniugat« – »Vsa moč pokore je v tem, da nas ponovno postavi v Božjo milost in nas poveže z Bogom v najglobljem prijateljstvu.«

Vsebina in učinek tega zakramenta sta torej sprava z Bogom … Kajti zakrament sprave z Bogom prinaša resnično »duhovno vstajenje«, vrnitev dostojanstva in tistih dobrin življenja Božjih otrok, izmed katerih najdragocenejša je prijateljstvo z Bogom (prim Lk 15,32). (KKC 1468)

Duhovni učinki zakramenta pokore so:

• sprava z Bogom;
• sprava s Cerkvijo;
• odpustitev večne kazni, nakopane s smrtnim grehom;
• vsaj delna odpustitev časnih kazni za greh;
• mir in vedrost vesti ter duhovna tolažba;
• povečanje duhovnih moči za krščanski boj. (KKC 1496)

Besede svetnikov

»Zase si nas ustvaril, Gospod, in nemirno je naše srce, dokler se ne spočije v tebi.«

»Dobra dela se začenjajo tedaj, ko se spovemo zlih dejanj.« (Sv. Avguštin)

»Zase si nas ustvaril, Gospod, in nemirno je naše srce, dokler ne spočije v tebi.«

»Grešiti je človeško, toda vztrajati v grehu je satansko.« (Sv. Katarina Sienska)

»Čeprav bi bila moja vest obremenjena z vsemi grehi, ki jih je mogoče narediti, bi še vedno šla in se vrgla v objem našega Gospoda ter se pokesala z vsem srcem. Vem (doživela sem), kolikšno nežnost ima on za vsakega izgubljenega otroka, ki se vrne v njegov objem.« (Sv. Terezija Deteta Jezusa)

»Najdragocenejši sad spovedi je sprava z Bogom.« (Sv. Janez Pavel II.)

»Odpusti mi, popolni Oče, ker so mi bile bolj všeč slabosti in zla nagnjenja, kot pa ti sam! Odpusti mi pravični Bog, ker sem te žalil s svojimi grehi! Odpusti mi sveti, moj Bog, ker sem s svojimi grehi tako dolgo mazal čistost tvojega pogleda! Odpusti mi, moj usmiljeni Bog, kaj sem tako dolgo v sebi zaničeval glas tvojega usmiljenja!

V globoki žalosti in obžalovanju padam pred tvoje noge. Usmili se me. Amen.« (Sv. Ignacij Lojolski)

Sv. Leopold Mandić

“Če bi ga hoteli označiti z eno samo besedo, potem bi ga imenovali ‘spovednik’; znal je samo ‘spovedovati’. In prav v tem je njegova veličina!« Tako je papež Janez Pavel II. v svojem nagovoru med slovesnostjo razglasitve hrvaškega kapucina bl. Leopolda Mandiča za svetnika 16. oktobra 1983 na Trgu sv. Petra v Rimu skušal z nekaj potezami orisati lik tega izrednega spovednika, junaškega služabnika sprave grešnikov z Bogom.

Pazi na svoje misli, ker bodo postale besede.

Pazi na svoje besede, ker bodo postale dejanja.

Pazi na svoja dejanja, ker bodo postala navada.

Pazi na svoje navade, ker bodo postale značaj.

Pazi na svoj značaj, ker bo postal tvoja usoda.

Dobro misli, dobro govori, dobro delaj in dobro ti bo.

MOLITEV PRED SVETO SPOVEDJO

Molimo najprej k zaročenki Svetega Duha, presveti Devici Mariji, naj nam izprosi Svetega Duha, duha resnice, da bomo mogli spoznati svoje grehe:

»Pridi, Sveti Duh, pridi po mogočni priprošnji brezmadežnega Srca Marije, tvoje preljube neveste (3x)! Napolni mojo dušo s svojo milostjo in vžgi v meni ogenj svoje ljubezni, da bom spoznal VSE svoje grehe in se jih bom mogel iz srca pokesati, se jih iskreno spovedati ter od Jezusa zanje dobiti odpuščanje! Amen.«

Pri sveti spovedi povej jasno in razločno vse, kar imaš na vesti, brez kakršnega koli strahu in sramu. Sramovati se moramo tedaj, ko grešimo, ko pa se obračamo k Bogu in si prizadevamo popraviti se, da bi bili pravi Božji otroci, nam je to v čast in uteho, priznanje in kesanje!

Obvezno moramo pred spovedjo odpustiti vse vsem, ki so nam naredili kakršno koli zlo, krivico, ali nas s čimer koli prizadeli. Odpustiti moramo tudi sami sebi.

Spoved ne velja, če namerno zatajimo težki greh. Bogoskrunstvo!

Če opravljamo življenjsko spoved, duhovniku pojasnimo:

• Ali so bili v družini ali pri prednikih umori ali samomori?
• Ali so bila nad družino ali nad predniki storjena prekletstva?
• Ali so bile v družini ali pri prednikih navzoče psihične bolezni?
• Ali so bile v družini ali pri prednikih navzoče katere druge dedne bolezni (rak, sladkorna bolezen itd.)?
• Ali so bili družina ali predniki vpleteni v kakšno vrsto kriminala?(v zvezi z denarjem, posestjo, drogo)

MOLITEV KESANJA

Ko v spovednici glasno in brez strahu naštejete VSE svoje grehe, lahko na koncu izgovorite tudi besede (iskrenega in globokega) kesanja:

– Odrekam se vseh grehov, ki sem jih storil in izpovedal ter z njimi priklical na sebe in druge prekletstvo, zlasti v obliki življenjskih tegob in bolezni.

Spovedujem se tudi vseh malih in neznatnih grehov in vseh tistih grehov, ki se jih zdaj ne morem spomniti.

To so moji grehi. Kriv sem toliko, kolikor me Gospod ima za krivega.

– Lahko molite tudi:

O moj Jezus, vate zaupam! Ti si neizmerna dobrota in ljubezen! Hvala ti, ker mi odpuščaš vse moje grehe preko tega božanskega, nedoumljivega zakramenta in mi zagotavljaš, da mi boš dal tudi vse milosti, ki jih potrebujem, da se rešim pred peklenskim ognjem in da bom vreden za vstop v Nebesa!

O moj Jezus, tako zelo me ljubiš, da si prišel iz Nebes in zame prelil svojo Predragoceno Kri! O, Zakaj te nisem vedno ljubil?! Zakaj sem imel varljive radosti zemeljskih dobrin rajši od tistih, ki si jih ti pripravil za mene in za tiste, ki te ljubijo?

O kolikokrat sem užalil in razžalostil tvoje Presveto Srce!! Odpusti mi, Gospod, po svojem nedoumljivem usmiljenju, in sprejmi obljubo, s katero ti obljubljam, da odslej ne bom nikogar ljubil bolj kot tebe in da bom zvesto izpolnjeval tvojo Sveto Voljo! Kako zelo si dober in usmiljen do mene! Gospod, nimam besed, s katerimi bi se ti lahko zahvalil! Moj Jezus, usmili se me! Hvala ti, o Gospod!

Namesto da bi me kaznoval zaradi tako številnih grehov, ki sem jih storil, si mi jih, poln neizmernega usmiljenja, v tej sveti spovedi vse odpustil! Zaradi njih se spet iz vsega srca kesam in obljubljam, da se bom boril do konca in te s pomočjo tvoje milosti ne bom nikoli več žalil! Z veliko ljubeznijo in z dobrimi deli bom zadostil za vse žalitve, ki sem ti jih povzročil v svojem življenju!

Moj Jezus, vate zaupam! Devica Marija, sveti Jožef, vsi angeli, svetniki in duše v vicah, hvala vam za vašo ljubezen, ker mi pomagate in mi stojite ob strani! Hvala vam za vašo mogočno priprošnjo pri Gospodu! Amen.

^* Pokora ni mišljena kot kazen za grehe, pač pa izraža pripravljenost skesanega grešnika, da se bo res poboljšal. Pokora lahko obstoji v molitvi, darovanju, delih usmiljenja, služenju bližnjemu, prostovoljnih odpovedih, žrtvah in predvsem v potrpežljivem sprejemanju križa, to je osebnih težav in stisk posameznika. Takšne pokore pomagajo, da se kristjani upodobijo po Kristusu, ki je enkrat za vselej zadostil za grehe vsega človeštva. Te pokore omogočajo, da postanejo sodediči Kristusa, vstalega od mrtvih, »če le trpijo z njim« (Rim 8, 17). KKC 1459–1460

DESET BOŽJIH ZAPOVEDI

I. PRVA ZAPOVED: VERUJ V ENEGA BOGA

»Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti. Ne imej drugih bogov poleg mene! Ne delaj si rezane podobe in ničesar, kar bi imelo obliko tega, kar je zgoraj na nebu, spodaj na zemlji ali v vodah pod zemljo! Ne priklanjaj se jim in jim ne služi, kajti jaz, Gospod, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki obiskujem krivdo očetov na sinovih, na tretjih in na četrtih, tistih, ki me sovražijo, toda izkazujem dobroto tisočem, tistim, ki me ljubijo in izpolnjujejo moje zapovedi! (2 Mz 20, 2-6)

(Vse našteto v sebi vključuje, da mi je v konkretni situaciji v kateri sem grešil, nekaj drugega bilo Bog. Z drugimi besedami, nisem vso pomoč, moč, znanje, zdravje, izpolnitev želje ali potrebe dosledno iskal samo v živem Bogu. S tem sem se osebno in svojevoljno odpovedal vsem pravicam Božjega otroka, kot tudi vsej njegovi pomoči, ker Bogu nisem priznal prestola, ki mu pripada.)

»Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!« (Mt 4,10)

Spraševanje vesti:

1. Ali nisi veroval v Boga, si obsojal druge vere, se posmehoval komu zaradi njegove vere?
2. Ali si častil lažne bogove in malike?
3. Ali si zavračal ali zanemarjal svojo vero?
4. Ali si opustil prizadevanje, da bi vero bolje spoznal?
5. Ali kakšnega vidika svoje vere ne sprejemaš? (Na primer učenje Cerkve, da so istospolna dejanja, ki jih Sveto pismo opisuje kot hude zablode, po notranje neurejena, saj nasprotujejo naravni postavi, ker spolno dejanje zapirajo darovanju življenja, in jih v nobenem primeru ne moremo odobravati (Katekizem Katoliške cerkve 2357-2359).

Sv. Pavel uči (Rim 1 24-32): Zato jih je Bog prepustil poželenjem njihovih src, v nečistost, tako da so sami skrunili svoja telesa. Božjo resnico so zamenjali z lažjo. Častili in oboževali so stvarstvo namesto Stvarnika, ki je slavljen na veke, amen. Zaradi tega jih je Bog prepustil sramotnim strastem. Njihove ženske so namreč zamenjale naravno občevanje s protinaravnim, podobno so tudi moški opustili naravno občevanje z žensko in se v svojem poželenju vneli drug do drugega. Moški so počenjali nespodobnosti z moškimi in tako sami na sebi prejemali povračilo, ustrezno svoji zablodi. In ker se jim ni zdelo vredno, da bi živeli skladno s svojim spoznanjem Boga, jih je Bog prepustil njihovemu umu, ki ni prestal preizkušnje, tako da počenjajo, kar se ne spodobi. Polni so vsakršne krivičnosti, zlobnosti, lakomnosti, hudobije. Zvrhani so nevoščljivosti, ubijanja, prepirljivosti, zvijačnosti, zlohotnosti. Hujskači so, obrekljivci, Bogu sovražni, objestneži, domišljavci, bahači, iznajdljivi v hudobiji, neposlušni staršem, brez pameti, brez zvestobe, brez srca, brez usmiljenja. Čeprav poznajo Božji zakon, po katerem so tisti, ki delajo takšne stvari, vredni smrti, jih ne samo počenjajo, temveč tistim, ki jih delajo, celo pritrjujejo.

In na drugem mestu (1 Kor 6,9-10): Ali ne veste, da krivični ne bodo deležni Božjega kraljestva? Ne dajte se zavesti! Ne nečistniki ne malikovalci ne prešuštniki ne moške vlačuge ne homoseksualci ne tatovi ne lakomniki ne pijanci ne obrekljivci ne roparji ne bodo dediči Božjega kraljestva.)

6. Ali si se oddaljil od Boga in Katoliške cerkve?
7. Ali si iskal pomoč iz duhovnega vira, ki ni od Boga?
8. Ali si popolnoma opuščal verske prakse (molitev) in krščansko življenje?
9. Ali si govoril proti Bogu, ga sovražil ali preziral Božjo ljubezen?
10. Ali si obsojal ali zmerjal Cerkev, papeža, duhovnike in Bogu posvečene duše in o njih grdo govoril?
11. Ali si zanemaril ali celo opustil zvesto spolnjevanje Bogu danih (za)obljub in stanovskih dolžnosti?
12. Ali si dvomil o Bogu, zanemarjal Sveto pismo in ga nisi bral?
13. Ali si zaradi vsakdanjih stisk, težav in razočaranj izgubil zaupanje v Boga?
14. Ali misliš, da je Bog odgovoren za tvoje slabo stanje, težave, bolezen ali trpljenje, in ga v svojem srcu za to obtožuješ?
15. Ali si kdaj zaradi strahu, sramu ali koristoljubja zatajil vero ali se je sramoval?
16. Ali si bil brez spoštovanja do Jezusa, navzočega v najsvetejšem oltarnem zakramentu?
17. Ali si prejemal svete zakramente nespoštljivo, v stanju malega ali celo smrtnega greha?
18. Ali si zatajil velike grehe, napuh, oholost, domišljavost, nečimrnost, pomanjkanje zaupanja v Boga?
19. Ali si brezbrižen do duhovne izobrazbe?
20. Ali si sovražil pobožnost in pobožne ljudi?
21. Ali si odvračal ljudi od romanj in svetih mest?
22. Ali si bral knjige, ki povzročajo škodo veri, morali in krepostnemu krščanskemu življenju?
23. Ali si se povezoval z gibanji, ki so nezdružljiva s katoliško vero?
24. Ali si bil navzoč ali dejavno sodeloval pri nekrščanskih obredih (v sektah)?
25. Ali si klical duhove (spiritizem) ali bil pri tem navzoč?
26. Ali si bil okužen z idejami praznoverja (črna mačka, petek 13., štiriperesna deteljica itd.) in iskal odgovore v sanjski knjigi?
27. Ali si spraševal vedeževalca?
28. Ali so ti prerokovali (ali si prerokoval) iz kave, kart, z roke ali na kakršen koli drugi način?
29. Ali si veroval v horoskop?

Malikovanje, napačna verovanja in okultne prakse

Pri vseh teh grehih navedeš okoliščine, kolikokrat si kaj napravil in koliko si za to plačal. (Povej, katerim iniciacijam si se podvrgel?)

Za vsako navedeno organizacijo povej, ali si bili njen član in ali si imel kakšno vidno in odgovorno vlogo. (npr. v komunistični partiji, prostozidarski loži, verskih sektah, new age gibanjih, …)

Spraševanje vesti:

1. Ali si se klanjal malikom (kateri koli osebi ali stvari, tudi denarju), popuščal strastem (npr. športu, drugim dejavnostim, osebam …)?
2. Ali si sklepal zavezo s Satanom? Ali si bil član satanistične sekte in si sodeloval pri njihovih obredih? Ali si bil udeležen v aktivnostih povezanih s poveličevanjem Satana?
3. Ali si bil član komunistične partije ali (nacional)socialistične stranke? (navedi članstva) (Polaganje zaprisege, s katero si se obvezal k poslušnosti in vdanosti komu (voditelju) ali čemu (režimu), kar ni Bog.)
4. Ali si sodeloval s čarovniškimi organizacijami? Ali si bil povezan s posameznimi osebami, ki imajo tako imenovane »posebne moči« (čarovnicami, magi, jogiji …)?
5. Ali si bil povezan z osebami, ki se ukvarjajo z voodoo tehnikami, in ali si se sam ukvarjal z voodoojem, magijo (belo, črno, rdečo)?
6. Ali si bil član katere od prostozidarskih lož (rotary, lions club)?
7. Ali si se ukvarjal z ezoteriko ali antropozofijo (Rudolf Steiner)?
8. Ali si obiskoval bioenergetike in ali si se sam ukvarjal z bioenergijo?
9. Ali si obiskoval reiki tečaje, sprejel iniciacijo ali uporabljal reiki prakse?
10. Ali si se zdravil s pomočjo homeopatije, akupresure ali drugih načinov pri katerih koli samooklicanih zdraviteljih, ki zase trdijo, da imajo posebne zdravilne moči?
11. Ali si se ukvarjal z jogo (hatha joga, kriya joga, tantra joga, prana joga in druge vrste joge)?
12. Ali si se ukvarjal s transcendentalno meditacijo, učenjem Maharishi Mahesh Jogija?
13. Ali si se ukvarjal s staroindijskimi verovanji, učenji in izvajanjem prakse gurujev, jogijev (gibanje Hare Krishna, Sai Baba, …)?
14. Ali si verjel v reinkarnacijo in duhovne pojme in prakse, ki niso katoliške ter v pojme iz starih in še aktivnih nekrščanskih religij (indijskih, azijskih, egipčanskih, latinskoameriških, starogermanskih, keltskih, grško-rimskih, skandinavskih, afriških in drugih)?
15. Ali si se ukvarjal z vzhodnjaškimi borilnimi veščinami? (Prisege, formule, rituali, s katerimi napreduješ na različne stopnje ali se klanjaš in privoliš na poslušnost in vdanost komu ali čemu, kar ni Bog. Posebno se to nanaša na borilne veščine, ki imajo v svojem nazivu besedo, ki pomeni energija (»ki«, »chi«, »jing«, »jang« in podobno)
16. Ali si bil prepričan v pojme, zamisli in ideje, do katerih si prišel sam z razmišljanjem, ki pa niso v skladu s katoliškim učenjem?
17. Ali si verjel v usodo (da je vse vnaprej določeno)?
18. Ali si se pretirano ukvarjal s sanjami in jih tolmačil s pomočjo sanjskih knjig?

Spiritizem, jasnovidnost, prerokovanje

Spraševanje vesti:

1. Ali si sodeloval in bil navzoč na spiritističnih seansah ali srečanjih, kjer se je klicalo duhove?
2. Ali si preučeval okultne knjige (Helena Blavatsky, Aleister Crowley, …)?
3. Ali si se posvetoval z »medijem«, mogoče si bil tudi ti medij, ali pa si se ukvarjal s kanaliziranjem duhovnih sil?
4. Ali si želel preseči svoje umske sposobnosti in iskal paranormalne doživljaje?
5. Ali si se ukvarjal z nadnaravnim premikanjem stvari, avtomatskim pisanjem, potovanjem duše, hipnozo?
6. Ali si se ukvarjal s kreativno vizualizacijo?
7. Ali si s pomočjo nihala ali bajalice in pripadajočimi tehnikami iskal vodo, vodne tokove in sevanja ali te tehnike uporabljal za iskanje predmetov ali oseb ali za zdravljenje?
8. Ali si uporabljal razne predmete in amulete za »nevtraliziranje negativnih energij«?
9. Ali si obiskoval jasnovidce ali jih po telefonu spraševal o prihodnosti?
10. Ali si obiskoval vrače, hodže, padarje, prerokovalce?
11. Ali si bil pri osebah, ki govorijo, da vidijo prihodnost in preteklost s pomočjo raznih vrst »energij«?
12. Ali so ti prerokovali iz tarot kart ali drugih vrst kart (navedi katerih)?
13. Ali si uporabljal katere druge tehnike za napovedovanje prihodnosti (metanje palčk, kock, uporaba run, kitajske tehnike … )?
14. Ali si prerokoval iz skodelice kave, graha, listov čaja, dlani, kristalne krogle, z vlivanjem svinca v vodo …?
15. Ali si verjel v numerologijo in se ukvarjal z njo?
16. Ali si bral horoskope in verjel vanje? Ali si se ukvarjal z izdelovanjem natalnih (rojstnih) horoskopov?

Uroki, čaranje, bajanje

Spraševanje vesti:

1. Ali si klical na koga uroke, da bi mu škodovali?
2. Ali si se ukvarjal z gašenjem urokov ali drugimi čarovniškimi praksami, da bi se rešil urokov (Hođini zapisi …)?
3. Ali si postavljal v hiši ali okoli hiše razne predmete, ki si jih dobil od oseb, ki se ukvarjajo z okultizmom ali magijo? (mrtve živali, jajca, kosti, dolge žeblje, obleko, razne zvitke ali druge predmete)?
4. Ali si sodeloval pri kakršnih koli nekrščanskih obredih: kurentovanje, noč čarovnic, kresna noč …?

Praznoverje

Spraševanje vesti:

1. Ali si verjel, da predmeti »prinašajo srečo« in nas »varujejo zla, negativnih energij, urokov …« (amuleti, talismani, kipci, obeski, oblačila, Sai Babine majice, perilo moči, zapestnice, številčnice, zlasti, če ste jih dobili od oseb, ki se ukvarjajo z okultizmom ali magijo)?
2. Ali si verjel v razna znamenja, npr. podkev, dimnikarja, črno mačko, deteljico, številke, ki prinašajo srečo ali nesrečo?
3. Ali si verjel, da ti določena situacija, naključne besede ali podobno prinašajo srečo ali nesrečo?
4. Ali si izvrševal narodne običaje, ki prinašajo srečo (postavljanje predmetov, krvi živali in podobno v temelje hiše … )?

New Age

Spraševanje vesti:

1. Ali si bil prepričan in verjel, da smo samozadostni, da lahko sami sebe odrešimo in da nam Bog ni potreben?
2. Ali si občudoval in bral new age pisatelje (Richard Bach, Pablo Coelho …), poslušal new age meditativne glasbo (Vollenweider… ), sprejemal new age kulturo bivanja (feng šui, način bivanja, prehrane, telesne vadbe …).
3. Ali si se ukvarjal z različnimi nekatoliškimi tehnikami »duhovnega očiščevanja« skozi tehnike sproščanja (dihalne vaje, specifična telesna vadba …), tehnike meditiranja, posebne oblike prehrane (izključno makrobiotična prehrana ali vegetarijanstvo kot fanatizem, ko način prehranjevanja postane ideologija in hrana malik …)?
4. Ali si oboževal in poveličeval new age angele (katere), druga nadnaravna bitja (vile, palčke, samoroge, …) in druge energije (katere)?
5. Ali si imel in shranjeval v hiši kristalne ali druge piramide, krogle ali podobne predmete, slike ali new age simbole? Ali si jih kupoval in podarjal drugim?
6. Ali si odobraval teorije, ki delijo ljudi na različne kategorije, pri tem pa pozabljajo, da smo vsi Božji otroci (na podlagi eneagramov, psiholoških pojmov, aure … )?
7. Ali si izračunaval bioritme in v vsakdanjem življenju strogo sledil le njim?

Knjige, glasba, igre …

Spraševanje vesti:

1. Ali si igral računalniške in druge igrice, ki imajo okultno vsebino, jih kupoval in podarjal drugim (otrokom)?
2. Ali si se ukvarjal z igrami, zbiranjem sličic (tudi kupovanje in podarjanje takih igric ali sličic drugim osebam) ali gledanjem programov, v katerih nastopajo različna bitja, pri katerih ni jasno opredeljeno, da je nasilje zlo in v katerih ni jasne razmejitve med dobrim in zlom?
3. Ali si igral igre okultnega značaja in pri tem uporabljal nadčutno zaznavo, telepatijo in podobno?
4. Ali si imel in bral knjige o čarovništvu, branju prihodnosti, nadčutni zaznavi, parapsiholoških pojavih, obsedenostih (zaradi želje komu škodovati, zabave, obvladovanja različnih tehnik in moči)?
5. Ali si shranjeval v hiši kar koli, kar je povezano z okultnim, ali pa je to bilo od osebe, ki se ukvarja z okultizmom (kipci, okraski, slike, darila, deli pohištva, suhe rože, zvitki papirja, amuleti, spominčki …)?
6. Ali si bil zasvojen s filmi in literaturo o demonih ali okultnem (Harry Potter …), grozljivkami, srhljivkami (katerimi)?
7. Ali si (intenzivno) poslušal glasbo določene zvrsti ali se navduševal nad izvajalci, ki z vplivom svoje glasbe promovirajo, kar ni Božje ali celo slavijo vse vrste greha in satana samega (satanistična, psihadelična, hard rock, techno, dark, pop, hip hop glasba, heavy metal, …)?

II. DRUGA ZAPOVED: NE SKRUNI BOŽJEGA IMENA

Ne skruni imena Gospoda, svojega Boga. (2 Mz 20,7; 5Mz 5,11)

Prednikom je bilo rečeno: »Ne prisegaj po krivem!« Jaz pa vam pravim: »Sploh ne prisegajte!« (Mt 5,33-34)

Spraševanje vesti:

1. Ali si po nemarnem, brez spoštovanja ali v jezi lahkomiselno in žaljivo izgovarjal Božje, Jezusovo in Marijino ime (preklinjanje z Božjim imenom, posmehljivo govorjenje o Bogu (psovanje) in svetih stvareh (šale, pesmi, zgodbe), godrnjanje zoper Boga, jeza, obupovanje, …)?
2. Ali si preklinjal Boga, Jezusa, Devico Marijo ali svetnike po imenu, Jezusovo predragoceno pri, svete Jezusove rane, sveto mašo, sveto poved, sveto obhajilo, svete predmete, starše in otroke ter druge ljudi?
3. Ali si se nepotrebno in nemarno skliceval na Boga, blaženo Devico Marijo in svetnike (Sveti Duh mi je rekel …)?
4. Ali si brez potrebe prisegal pri Bogu ali Božjem imenu (mogoče celo lažno)?
5. Ali si v jezi klical imena hudega duha (vrag, satan, hudič, …)?
6. Ali si krivo prisegal ali prelomil prisego oziroma nisi izpolnil obljub?
7. Ali si po nepotrebnem in nemarno imenoval Boga v čisto vsakdanjih stvareh? (Boga ti, … O Madona …)
8. Ali si opravičeval samega sebe in mislil, da je kletev ali imenovanje Boga v neprimernih vzklikih samo tvoja slaba razvada?
9. Ali si zasmehoval Devico Marijo in dvomil o njeni svetosti in brezmadežnem spočetju?
10. Ali si onečastil (oskrunil) svete stvari, liturgične predmete, slike, nabožne kipe, ali druge predmete?
11. Ali si ukradel posvečeno hostijo z namenom uporabe v satanističnih obredih (črna maša)?
12. Ali si nevredno in bogoskrunsko prejel sveto obhajilo, sveto birmo, zakrament svetega zakona ali druge svete zakramente?
13. Ali si potrpežljiv v boleznih in drugih življenjskih preizkušnjah, ali pa se zaradi njih jeziš na Boga in ga žališ?
14. Ali od Boga dane talente uporabljaš v njegovo slavo, ali pa si jih zaradi strahu prikril ali jih uporabil za materialno čast in slavo, celo za zlo?

III. TRETJA ZAPOVED: POSVEČUJ GOSPODOV DAN

(Nedelja je v Novi zavezi postala Gospodov dan zaradi Jezusovega vstajenja.)

Pomni, da boš posvečeval sobotni dan! Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela, sedmi dan pa je sobota za Gospoda, tvojega Boga: ne opravljaj nobenega dela! (2 Mz 20,8-10)

Sobota je zaradi človeka in ne človek zaradi sobote. Zato je Sin človekov gospodar tudi sobote. (Mr 2,27-28)

Spraševanje vesti:

1. Ali si ob nedeljah in zapovedanih praznikih po svoji krivdi opustil sveto mašo ali prepovedal komu iti k sveti maši?
2. Ali si delal ob nedeljah in zapovedanih praznikih, ko to ni bilo nujno potrebno (dežurstva, javni promet, bolnišnice …) (na primer delo na polju, vrtu, košenje trave, obiskovanje trgovin in trgovskih centrov …)?
3. Ali si šel k sveti spovedi in svetem obhajilu vsaj za veliko noč in božič?
4. Ali si v nedeljo ali na zapovedane praznike ukazal komu delati, se grešno zabaval na te dni ali na žegnanju?
5. Ali si druge oviral pri njihovi pobožnosti?
6. Ali je zate nedelja Gospodov dan ali priložnost za delo, izlet, rekreacijo, šport, lenarjenje?
7. Ali si prihajal k sveti maši pravočasno pred začetkom in ostal do blagoslova na koncu?
8. Ali si bil pri sveti maši nepozoren in si se v cerkvi neprimerno obnašal (pogovarjal, smejal) ali bil neprimerno oblečen (kratke hlače, mini krila, razkrita ramena in trebuh, oprijete hlače, izzivalne obleke …)?
9. Ali si opustil molitev in branje Božje besede?
10. Ali aktivno sodeluješ v življenju svoje župnije?
11. Ali daruješ prispevek za potrebe Cerkve (Bogu pripada desetina od vsega tvojega denarja)?Ali si dal svoj prispevek cerkvenim ustanovam: župnijski cerkvi, vzdrževanju duhovnikov in semenišču (bira)?
12. Ali sodeluješ v skrbi za druge z molitvijo, postom, skrbjo in darovi za siromašne?
13. Ali si se na postne dneve držal posta in odrekanja (Strogi post je na pepelnično sredo in na veliki petek. Ob petkih vzdržek od mesa. Prvi kristjani so se postili ob sredah in petkih ob kruhu in vodi. Tudi Devica Marija v Medjugorju prosi za post ob sredah in petkih ob kruhu in vodi.)
14. Ali si bil v postnem ali adventnem času na zabavah ali plesih?

IV. ČETRTA ZAPOVED: SPOŠTUJ OČETA IN MATER,

DA BOŠ DOLGO ŽIVEL IN TI BO DOBRO NA ZEMLJI!

Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel v deželi, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog! (2 Mz 20,12)

Otroci, ubogajte svoje starše v Gospodu, kajti tako je prav. Spoštuj svojega očeta in svojo mater – to je prva zapoved, ki je združena z obljubo: da ti bo dobro in boš dolgo živel na zemlji. (Ef 6,1-3)

A. Otroci v odnosu do staršev:

Spraševanje vesti:

1. Ali si imel premalo ljubezni do svojih staršev, si se na njih jezil, jim bil neposlušen in nehvaležen?
2. Ali si bil nespoštljiv do staršev in do starejših ljudi, vzgojiteljev in učiteljev, jih preziral ali žalil?
3. Ali si starše namerno razočaral, bil do njih grob in jih zapostavljal?
4. Ali si starše zanemarjal, jim nisi pomagal v težavah, za njih nisi materialno poskrbel in si jih puščal v siromaštvu in pomanjkanju?
5. Ali si starše materialno izkoriščal in jim nakopal (velike) dolgove?
6. Ali si pozabil na dobra dela svojih staršev in jih nisi obiskoval?
7. Ali si starše zasmehoval, omalovaževal in jim povzročal skrbi, žalosti in bolečine?
8. Ali si staršem odrekel pomoč za dušo in telo, se prepiral v družini iz sebičnih razlogov, si jih sovražil in se nisi pogovarjal z njimi in jim nisi odpustil?
9. Ali si starše obrekoval, po krivem obtoževal, preklinjal ali jim želel zlo in smrt?
10. Ali si opuščal molitev za starše in omalovaževal njihovo pobožnost?
11. Ali si staršem preprečil ali pa jim nisi omogočil obiska cerkve in navzočnosti pri sveti maši?
12. Ali si skrbel za starše, ko so bili nemočni na duši, duhu in telesu?
13. Ali si poskrbel za zakrament bolniškega maziljenja v času bolezni staršev in za njihov katoliški pogreb v krsti?
14. Ali si svojim staršem v življenju škodoval ali se jim celo odpovedal?

B. Starši v odnosu do otrok:

Spraševanje vesti:

1. Ali so bili otroci spočeti iz ljubezni in v zakonski zvezi?
2. Ali si grdo ravnal z materjo svojih otrok v nosečnosti in v času zakona?
3. Ali si otroke vzgajal v katoliški veri in jim omogočil vse svete zakramente?
4. Ali si skrbel za njihovo versko vzgojo, molil z njimi, pohvalil krepost in obsodil zlo?
5. Ali si otrokom dajal slab zgled in jih pohujšal s svojimi grehi?
6. Ali si otroke navajal na greh, greh odobraval ali dopuščal in ga nisi kaznoval?
7. Ali si izkazoval pri vzgoji otrok dovolj ljubezni in sočutja?
8. Ali si bil do otrok ravnodušen, preveč popustljiv ali prestrog, nepravičen, neljubezniv in nestrpen?
9. Ali si preklinjal otroke, jih tepel, tepel ženo (moža), jim odrekal najpotrebnejše stvari?
10. Ali si zapustil svojo družino in otroke?
11. Ali si svoji družini povzročil nepotrebno trpljenje (z nepotrebnimi izdatki, dolgovi, pijančevanjem, slabo družbo …)?
12. Ali si finančno skrbel za družino, za hrano in dostojno obleko?
13. Ali si imel nadzor nad televizijskimi programi, internetom, računalnikom, pametnim telefonom ali tablico, zlasti nad družbenimi omrežji, da bi preprečil otrokovo zasvojenost z napravami, in ali si omejil dostop do otroku škodljivih vsebin (pornografija, teorija spola, nasilje, nasilne računalniške igrice …)?
14. Ali si se otrokom maščeval, jih zmerjal, jim vcepljal negativno samopodobo (iz tebe ne bo nič, …) ali jih celo sovražil?
15. Ali skrbiš, da ste gostoljubna družina, odprta do drugih (zlasti v njihovi stiski), ali dajete kot družina s svojim življenjem drugim dober zgled?

V. PETA ZAPOVED: NE UBIJAJ!

Ne ubijaj! (2 Mz 20,13)

Slišali ste, da je bilo starim rečeno: Ne ubijaj! Kdor pa ubije, bo kriv pred sodbo. Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, bo kriv pred sodbo! Kdor pa reče bratu ›nespametnež‹, bo kriv pred vélikim zborom; in kdor mu reče ›norec‹, bo kriv in obsojen na peklensko dolino ognja! (Mt 5, 21-22)

Spraševanje vesti:

1. Ali si koga ubil po svoji krivdi ali nenamerno?
2. Ali si komu ogrožal življenje, ga tepel, pohabil ali ranil?
3. Ali si storila splav oziroma umorila svojega nerojenega otroka v maternici? Greha splava se morata spovedati oba starša, tako mama kot oče.
4. Ali si kot zdravstveni delavec opravil splav?
5. Ali si druge nagovarjal, jim svetoval ali jim pomagal pri splavu, o njem molčal ali ga dovolil?
6. Ali si grešil v dejanju ali opustitvi dejanja pri sterilizaciji, splavu, evtanaziji (predčasno, namerno jemanje življenja), samomoru?
7. Ali si uporabljal/a sredstva za uravnavanje spočetja, ki preprečujejo nosečnost ali pa ubijejo otroka v samem začetku (kondom, spirala, kontracepcijska tableta in tableta, ki jo vzameš po spolnem odnosu, da ubiješ otroka … )?
8. Ali popuščaš skušnjavi in razmišljaš, da bi storil samomor ali celo koga ubil?
9. Ali si odrekel drugim pomoč v nesreči in jim privoščil, da se jim zgodi kaj slabega?
10. Ali si spodbujal k sovraštvu, nasilju in zločinom (netolerantni nacionalizem, rasistično obnašanje, druge ideologije, …)?
11. Ali si mučil druge osebe ali samega sebe (telesno, duševno, duhovno)? (Kot nimamo pravice mučiti, škodovati ali ubiti druge osebe, prav tako nimamo pravice to delati sebi in svojemu telesu. Telo je »Božje svetišče«, tempelj Svetega Duha, in v tem duhu moramo z njim tudi ravnati. Vsekakor pa moramo paziti na to, da na telo namesto »Božjega svetišča« ne postane »Bog sam«.)
12. Ali si koga izdal in namerno zapravil zaupanje drugih ljudi?
13. Ali si opustil ali prekršil prisego?
14. Ali si izdal skrivnost, za katero si se obvezal, da jo boš ohranil zase?
15. Ali ohranjaš dober glas o bližnjem, četudi to ni izrecno zapovedano z zapovedjo?
16. Ali si ubijalz besedo (nagovoriti nekoga z idiotom, ničvrednežem, norcem, nespametnežem, komu reči »Iz tebe nikoli nič ne bo« in podobno …)?
17. Ali siopravljal, govoril o nekomu lažnive stvari in mu s tem jemal dobro ime? (Opravljanje je govorjenje resnice, ki ima za namen očrniti osebo. Sv. Ignacij je rekel, da je odkritje tujega smrtnega greha smrtni greh, odkritje tujega lahkega greha lahki greh, odkrivanje tuje nepopolnosti nepopolnost. Z odkritjem greha podaljšujem in poglabljam posledice, ki nastanejo zaradi njega.)
18. Ali si uničeval svoje telo z drogami, zdravili, strupeni snovmi, nemarnostjo, pretiranim fizičnim naporom? (Vsaj v enem oziru se lahko odvisnosti uvrstijo v prekršitev prve Božje zapovedi. V vsaki konkretni situaciji, ko vzamem eno od naštetih stvari, mi je ta potreba važnejša od potrebe do samega Boga in odločim se zanjo in ne za Boga. Odvisnost lahko vidimo tudi kot bolezen, ker se oseba ne obvlada. Ker je v začetku odvisnosti težko opredeliti, koliko je vanjo oseba prostovoljno in zavestno privolila (oseba zelo redko prične svojo odvisnost povsem brez svoje volje, oziroma pod prisilo) in koliko so na to vplivale okoliščine, v katerih se je znašla, se spovej in pokesaj za tisti del, za katerega si pred Bogom sam odgovoren.)
19. Ali si uničeval svoje telo s škodljivim in nezdravim pretiravanjem v profesionalnem športu?
20. Ali si zapadel v anoreksijo ali bulimijo?
21. Ali si opustil urjenje v samoobvladovanju in boj proti svojim slabostim in napakam ter se ne trudiš krotiti svoja neurejena in zla nagnjenja?
22. Ali vsiljuješ drugim svojo voljo, jim odrekaš njihove pravice in svobodo, z njimi manipuliraš?
23. Ali se obnašaš do sočloveka na način, da ga izkoriščaš (izkoriščanje ugleda, spoštovanja, dela in dosežkov drugih)?
24. Ali delaš drugim stvari, za katere ne želiš, da jih drugi storijo tebi?
25. Ali v srcu čutiš odpor do koga?
26. Ali si do drugih nepotrpežljiv, neljubezniv in jim ne izkazuješ ljubezni?
27. Ali si se s kom prerekal, koga sovražil, zmerjal ali žalil?
28. Ali si bil neusmiljen, prepirljiv in brezobziren?
29. Ali si bil zavisten, ljubosumen, dvoličen in hinavski?
30. Ali si bil maščevalen, nagle jeze, besen in agresiven?
31. Ali si se norčeval iz drugih in jih poniževal?
32. Ali si nagovarjal druge v greh ali jih pohujšal?
33. Ali si odklonil odpuščanje in spravo?
34. Ali si neodgovoren voznik in v prometu ogrožaš druge udeležence ter ne spoštuješ prometnih pravil (rdeča luč, hitrost, stop znak, smerokaz …)?
35. Ali se jeziš in preklinjaš druge voznike?
36. Ali voziš zaspan ali v kakšnem drugem stanju (vinjenost, droge), ki zmanjšuje motorične sposobnosti, in tako ogrožaš svojo in tujo varnost ali celo življenje?
37. Ali si s preveliko, nerazumno drznostjo pri uporabi prevoznih sredstev (avta, motorja, kolesa, skiroja, rolke, rolerjev, smuči, sani, padala, letala, čolna, jadrnice, …) ogrožal življenja sebe in drugih?
38. Ali si (bil) odvisnik od alkohola, narkotikov (lahkih, težkih), zdravil (antidepresivi, analgetiki … ), kave, cigaret …?
39. Ali si (bil) odvisen od iger na srečo (kockanje, loto, igralni avtomati …)?
40. Ali si (bil) odvisen od prekomernega dela, gledanja TV, računalnika, telefona in hrane?

VI. ŠESTA ZAPOVED: NE NEČISTUJ!

Ne prešuštvuj! (2 Mz 20,14; 5 Mz 5,17)

Slišali ste, da je bilo rečeno: Ne prešuštvuj! Jaz pa vam pravim: Kdor koli gleda žensko s poželenjem, je v srcu že prešuštvoval z njo. (Mt 5,27-28)

Spraševanje vesti:

1. Ali zanikaš svojo ob rojstvu od Boga dano spolno istovetnost, ko te je ustvaril kot moškega ali žensko?
2. Ali si koga posilil ali sodeloval v posilstvu?
3. Ali si v sodeloval v nenaravnem spolnem obnašanju: v homoseksualnih odnosih, v perverznih in skupinskih spolnih odnosih, v krvoskrunstvu?
4. Ali si se samozadovoljeval, koga napeljeval k samozadovoljevanju ali koga na neprimeren način zadovoljeval?
5. Ali si storil izprijeno spolno dejanje, kot je pedofilija, istospolni odnos, odnos z živalmi ali mrtvimi ljudmi?
6. Ali si storil incest (spolno občevanje z ožjim družinskim članom ali bližnjim sorodnikom)?
7. Ali si se udeleževal spolnih iger in celo takih, ki so povezane z nasiljem?
8. Ali si telesno nečistoval pred zakonom (poljub na usta, dotikanje, ki presega mejo prijateljskega odnosa, spolni odnos)?
9. Ali si preprečeval nosečnost pri spolnem odnosu (kondomi, spirale, prekinitev ejakulacije, tabletke, nedovoljeni posegi za onesposobitev, podvezovanje jajčnikov)?
10. Ali si poskušal dobiti otroka z umetno oploditvijo?
11. Ali si se v zakonu izogibal izpolnjevanju zakonske dolžnosti in nisi bil velikodušen za rojevanje otrok, si bil brezobziren do bolnega zakonskega partnerja?
12. Ali si gledal pornografijo na računalniku, telefonu, v časopisih, na televiziji, v kinu, knjigah, izložbah kioska? (Če zagledaš pornografsko sliko in nato odvrneš pogled, ne delaš greha. Če pa pogled zadržiš, ko si ugotovil, da gledaš pornografsko sliko, tedaj si grešil.)
13. Ali si obiskoval javne hiše ali striptiz bare?
14. Ali si prodajal svoje telo za denar?
15. Ali se nisi ogibal slabe družbe?
16. Ali si obiskoval predstave, zabave in sodeloval v pogovorih, ki nasprotujejo čistosti?
17. Ali si prostovoljno ustvaril okoliščine za spolne naslade?
18. Ali si prostovoljno podlegel skušnjavi in dovolil, da postaneš suženj svojim strastem?
19. Ali si podlegel skušnjavi zaradi strahu, nesigurnosti ali drugega razloga?
20. Ali si zlorabljal zakonca in bil grob z njim? (S tem si se pregrešil proti obljubam ob podelitvi zakramenta svetega zakona.)
21. Ali pojmuješ spolni odnos z zakoncem drugače, kot čisti izraz ljubezni, in ali si pri tem sebičen in gledaš samo na svoj užitek?
22. Ali se ne trudiš za rast v ljubezni do zakonca, si brezobziren, maščevalen in ne odpuščaš zakoncu?
23. Ali manipuliraš z občutki in čustvih drugih v zakonu in izven njega?
24. Ali si se neprimerno in nespoštljivo oblačil tako, da si drugega napeljal v greh? Ali si se opravičeval, da se tako oblačiš le zaradi sebe? (oprijete hlače, mini krila, tangice, preveč golote, dekolte, izpostavljanje telesnih oblin …)
25. Ali si sanjaril o spolnih odnosih izven zakona? (Če se zalotiš, da v mislih kakor koli nečistuješ, je to skušnjava. Če nadaljuješ s sanjarjenjem tudi potem, ko si ugotovil kaj delaš, potem grešiš.)
26. Ali si obiskoval nudistične plaže, kampe in bil član nudističnih gibanj?

VII. SEDMA ZAPOVED: NE KRADI!

Ne kradi! (2 Mz 20,15; 5 Mz 5,19; Mt 19,18)

Spraševanje vesti:

1. Ali si ukradel (odtujil) določeno stvar ali denar? (komu, kaj, koliko, kje in kako)? Ali si povrnil škodo tistemu, kateremu si jo povzročil?
2. Ali si odtujil stvari, do katerih nimaš pravice in pripadajo drugim (bratom, sestram, staršem), ne da bi jih vprašal (denar, obleka, uporabni predmeti, avtomobil …)?
3. Ali si bil nepošten pri oceni in plačilu za tuje delo?
4. Ali si bil nepošten pri cenitvi in plačilu za kakršno koli materialno imetje, ki pripada drugi osebi?
5. Ali si sodeloval v dogovorjenih ali organiziranih tatvinah ali ropih?
6. Ali si prejemal ali dajal podkupnino?
7. Ali si sodeloval pri prirejanju rezultatov športnih dogodkov, da bi imel od tega korist pri stavah?
8. Ali nisi plačeval javnega prevoza, televizijske ali druge naročnine ali kakršnih koli drugih uslug?
9. Ali si se okoriščal s stvarmi ali popusti, ki ti ne pripadajo (študentski popusti, čeprav nisi študent, upokojenski popusti, čeprav nisi upokojenec, bolniški stalež …)?
10. Ali posluješ brez plačevanja davka (davčna utaja)? (Z neplačevanjem davka ropam državno blagajno in okradem vse tiste, ki iz nje prejemajo plače in tudi vse institucije, ki se iz nje delno ali v celoti financirajo, katerih usluge vsakodnevno ali občasno uporabljam (sodišča, policija, ceste, javna razsvetljava, voda, električna energija …). Če imam državo za nepravično, to ne opravičuje mojega osebnega greha. Moja dela bo presodil Bog, kot tudi dela tistih za katere mislim, da so nepravični.)
11. Ali kupuješ na črno stvari, ki niso obdavčene ali so ukradene?
12. Ali si razmnoževal in uporabljal avtorsko zaščitene računalniške programe, avdio in video vsebine, knjige in članke brez dovoljenja avtorja za lastne in komercialne potrebe? (Vse naštete stvari so last tistega, ki jih je ustvaril: slika je last slikarja, knjiga je last pisatelja.)
13. Ali si se okoristil s tujim odkritjem in navajal tuje besede, kot da so tvoje (plagiat)?
14. Ali si ponarejal dokumente ali denar?
15. Ali nisi vrnil sposojenih stvari ali denarja?
16. Ali zavestno nisi plačal dolgov in računov?
17. Ali si komu odtegoval plačo ali jo zadržal zase?
18. Ali si sodeloval v nepošteni kupčiji in s tem koga oškodoval?
19. Ali si svojevoljno poškodoval tuje imetje, drugim povzročil škodo s prevaro, slabim blagom, ničvrednim delom, nepoštenim vodenjem poslov, navijanjem cen, nepravičnimi obrestmi?
20. Ali je v tebi pohlep po denarju in tuzemskih stvareh?
21. Ali si grešil z razsipništvom in razkošjem zaradi nečimrnosti in z lahkomiselnim zadolževanjem?
22. Ali si zapravljal čas s prekomerno uporabo televizije, računalnika, telefona?
23. Ali si grešil z igrami na srečo, kockanjem, kartanjem, stavami?
24. Ali si izkoriščal tujo stisko in se okoriščal na račun naravnih nesreč ali vojnih razmer?
25. Ali nisi dovolj marljiv pri delu?
26. Ali si si kdaj krivično prisvajal stvari v službi?
27. Ali si bil neopravičeno odsoten z dela, ga slabo opravil ali bil len v službi?
28. Ali se izogibaš priložnostim za greh in slabi družbi (priložnost dela tatu)?

 Ukradeno vrni, škodo popravi, greha se spovej, kajti s silo vzeto je prekleto!

VIII. OSMA ZAPOVED: NE PRIČAJ PO KRIVEM!

Ne govori krivega pričevanja zoper svojega bližnjega! (2 Mz 20,16)

Prednikom je bilo rečeno: Ne prisegaj po krivem; izpolni pa, kar si prisegel Gospodu! (Mt 5,33)

Spraševanje vesti:

1. Ali si zoper koga pričal po krivem?
2. Ali si na sodišču lažno pričal in krivo prisegal?
3. Ali si koga krivično obsodil?
4. Ali si lagal (to vključuje tudi male laži)? (Male laži so tiste laži, ki jih izgovorimo, da bi se izognili neugodnosti, nikakor pa ne škodujejo tretji osebi.)
5. Ali si lagal iz lahkomiselnosti, hvalisanja, strahopetnosti, oholosti, strahu, kljubovanja, pohlepa po dobičku, sovraštva?
6. Ali si lagal na škodo drugih?
7. Ali si obrekoval, opravljal, se hinavsko prilizoval in se neiskreno dobrikal? (Opravljanje in obrekovanje škodujeta dobremu imenu in časti bližnjega in tako kršita krepost pravičnosti in ljubezni. Prilizovanje je velik greh, če postane sokrivo za pregrehe in velike grehe, in je mali greh, kadar želi samo biti prijetno.)
8. Ali si se zaradi česa bahal in se preveč hvalil?
9. Ali si neutemeljeno dvomil o bližnjem in ga napačno sodil?
10. Ali si izdal skrivnost, ki si jo obljubil varovati in je po sami naravi stvari nisi smel povedati?
11. Ali si izdal službeno oziroma poslovno ali vojaško skrivnost?
12. Ali si dal častno besedo za to, kar ni resnično in dobro?
13. Ali si prelomil dano obljubo?
14. Ali si izdal zaupanje, ki si ga užival pri drugi osebi?
15. Ali si škodoval tuji časti? Ali si potem preklical obrekovanje in popravil škodo?
16. Ali si pripovedoval grehe, ki si jih slišal, ko se je kdo glasno spovedal?
17. Ali si (o)črnil tiste, ki imajo drugačno versko, filozofsko, zdravstveno, politično ali drugo mišljenje?
18. Ali si sklepal grešne kompromise in sporazume v škodo sebi in drugim?
19. Ali si izkrivljal resnico in prikazoval dejstva na pretiran način z namenom poveličevanja ali zmanjšanja njihovega pomena?
20. Ali si se pred ljudmi delal lepšega, kot si (hinavščina)?
21. Ali si zatajeval resnico (da bi se zaščitil od posledic svojega grešnega dejanja)?
22. Ali si odrekel ali zatajil pričevanje o nedolžnosti bližnjega in se nisi oglasil, ko je bilo potrebno koga braniti?
23. Ali si namerno prekršil pogodbene obveznosti?

IX. DEVETA ZAPOVED: NE ŽELI SVOJEGA BLIŽNJEGA ŽENE!

Ne žêli hiše svojega bližnjega! Ne žêli žene svojega bližnjega ne hlapca ne dekle, ne vola ne osla in ničesar, kar je od tvojega bližnjega! (2 Mz 20,17)

Kdor koli gleda žensko s poželenjem, je v srcu že prešuštvoval z njo. (Mt 5,28)

Spraševanje vesti:

1. Ali si prevaral moža ali ženo?
2. Ali si s prešuštvom razdrl svoj ali tuj zakon?
3. Ali si uničil zvezo (razmerje) fanta in dekleta? (Čeprav ne gre za zakonca, gre za vmešavanje v mogočo Božjo željo, da fant in dekle skleneta zakonsko zvezo.)
4. Ali si želel nesrečo kateremu zakonskemu paru, ga preklel in preklel njegovo potomstvo?
5. Ali si bil zavisten na drugega zakonca, zaročenca, zaročenko, prijatelja ali prijateljico?
6. Ali si sanjaril o tujem zakoncu?
7. Ali si bil po nepotrebnem ljubosumen?
8. Aliživiš v nezakonskem odnosu in s tem težko grešiš?

Naj velja: do poroke z nikomer, zunaj zakona nič!

X. DESETA ZAPOVED: NE ŽELI SVOJEGA BLIŽNJEGA BLAGA!

Ne želi ničesar, kar je od tvojega bližnjega! (2 Mz 20,17)

Ne želi svojega bližnjega hiše ne polja ne hlapca ne dekle ne vola ne osla in ničesar, kar je od tvojega bližnjega. (5 Mz 5,21)

Kjer je tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce. (Mt 6,21)

Spraševanje vesti:

1. Ali si bil zavisten na tuje materialne dobrine (hiša, avtomobil, denar, bazen, …)?
2. Ali si komu zavidal telesni izgled, njegove sposobnosti, uspeh, popularnost, inteligenco ali prijatelje in mu zaradi te zavisti želel nesrečo ali ga celo preklel?
3. Ali si bil zavisten na Božje darove, ki jih je kdo deležen in na njegovo srečo v življenju? (Tukaj ni mišljena »sveta zavist«. Grešna zavist hoče odvzeti Božji dar osebi, ki ga ima, da bi si ga zavistni človek prisvojil. Hoče vzeti drugemu Božji dar, kot da je to neka stvar. »Sveta zavist« ne želi odvzeti Božjega daru drugemu, ampak želi, da bi ga človek tudi sam imel. »Sveta zavist« je posledica želje, da bi se duša približala Bogu, grešna zavist pa želje, da bi duša imela nekaj, kar ima drugi.)
4. Ali si želel komu nesrečo in preklel njegovo lastnino, uspeh in materialne dobrine?
5. Ali gledaš na vse skozi vidik materialne koristi?
6. Ali se primerjaš z drugimi glede imetja in si nesrečen, če ima drugi več?
7. Ali si nagnjen k tekmovanju in karierizmu (napredovanje za ceno škodovanja drugemu)?
8. Ali si drugemu odvzel delo ali mu onemogočil napredek?
9. Ali sklepaš poznanstva ali prijateljstva samo zaradi materialne koristi?
10. Ali si navezan na svoje bogastvo in materialne dobrine in je to ovira na tvoji duhovni poti?

Ali si pripravljen vedno vsem ljudem vse odpustiti?

TOČKE KATEKIZMA KATOLIŠKE CERKVE,

KI SE NANAŠAJO NA GREH IN ZAKRAMENT SPRAVE

Padec: točka 385-412

Zakrament pokore in sprave: 1422-1470     

Človekova svoboda: 1730-1742   

Nravnost človeških dejanj: 1749-1756 

Nravnost strasti: 1762-1770

Vest: 1776-1794 

Greh: 1846-1869      

10 Božjih zapovedi: 2052-1550

Katekizem (1454) priporoča tudi: Rim 12-15, 1Kor 12-13, Gal 5, Ef 4-6.

Internetna povezava do Katekizma katoliške Cerkve: https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html