NADŠKOF MSGR. ALOJZ URAN
Naše zadnje srečanje pri Magdaleni Gornik na Gori pri Sodražici 22. decembra 2019
ZASLUŽNI NADŠKOF METROPOLIT MSGR. MAG. ALOJZ URAN
(1945 – 2020)
IN MEMORIAM
»Dopolnjeno je …«
Naš dragi nadškof Alojz Uran je dotrpel …
Prav na dan, ko je Jezus v grobu, kako pomenljivo.
Mati Marija ga je vzela k sebi v zasluženo srečo, mir in svetlobo, da bo lahko že skupaj z vsemi svetimi prepeval vstajenjsko Alelujo.
Pravijo, da ni trpel. Poslovil se je mirno, spokojno, v tihoti.
Bogu hvala za to …
Nam pa, kot da bi nam ugasnilo Sonce …
V tej neizmerni bolečini pa čutimo tudi globoko hvaležnost. Hvaležnost, da smo ga imeli, da smo smeli biti delček njegovega življenja, da smo bili po njem deležni tolikih milosti in blagoslova …
Dragi naš nadškof, Prijatelj Lojze,
neskončno boli in neskončno Te bomo pogrešali!
Bil si eno samo Srce, ena sama Dobrota, ena sama Ljubezen.
Iskrena hvala za vse …
Odpočij si, veseli se in prepevaj v Svetlobi!
Prosimo Te, ostani z nami v Duhu še naprej, mi Te vsekakor ohranjamo v svojih srcih in nepozabnih spominih!
Dokler se ne snidemo spet, nekoč, nekje …
Iskreno sožalje in sočutje vsem njegovim domačim, prijateljem, vsem bližnjim.
Naj mu bo Stvarnik bogat plačnik za vse!
»Nisi se izgubil kot zven v tihoto,
nisi odšel v nič in pozabo;
po tebi merim stvarem pomen
in tvojo pesem skušam peti za tabo.«
(Tone Pavček)
IZJAVA NADŠKOFA ZORETA OB SMRTI NADŠKOFA URANA
Na veliko soboto naš Gospod Jezus Kristus počiva v grobu. Kristjani se s hvaležnostjo spominjamo njegove daritve na križu, ko nam je izkazal ljubezen do konca – do tiste čudovite prošnje: »Oče, odpusti jim.« To nam razodeva, kako daleč gre Božja ljubezen. Nič je ne zaustavi. Nič in nihče.
V to ljubezen se je v današnjem jutru preselil zaslužni ljubljanski nadškof metropolit Alojz Uran. Že dobre tri mesece ga je bolezen pridruževala Gospodovemu trpljenju. Prestal je več operacij. Vse je nosil v veliki vdanosti v Božjo voljo. »Molite, naj Gospod stori, kar je zame najbolje.« V zadnjem času je bil Jezusu pridružen tudi v njegovi osamljenosti, saj ga zaradi razmer nismo mogli obiskovati. Tudi to je sprejel kot del svoje daritve.
Gospodu se zahvaljujemo za dar njegovega življenja. Gospodu se zahvaljujemo za dar njegovega duhovništva in škofovstva. In Gospodu se zahvaljujemo za dar njegovega dobrega in veselega srca. Naj ga Gospod sprejme v svoje kraljestvo, vse vas pa vabim, da zanj molimo in darujemo svete maše. Naj počiva v miru.
Video: https://www.facebook.com/ljubljanskinadskof/videos/155748579103952/
Intervju z nadškofom msgr. Alojzom Uranom (marec 2018): https://nova24tv.si/slovenija/ljudje/sporocamo-zalostno-vest-umrl-je-upokojeni-ljubljanski-nadskof-metropolit-alojz-uran/
ŽIVLJENJE IN DELO
Nadškof Alojz Uran se je rodil 22. januarja 1945 v Spodnjih Gameljnah v župniji Šmartno pod Šmarno Goro kot zadnji od treh otrok v kmečki družini. Maturiral je leta 1964 na bežigrajski gimnaziji. Po študiju na Teološki fakulteti v Ljubljani ga je nadškof Jožef Pogačnik na praznik apostolov sv. Petra in Pavla 29. junija 1970 posvetil v duhovnika. Novo mašo je imel 12. julija 1970 v domači župniji Šmartno pod Šmarno Goro.
Svojo prvo duhovniško službo je kot stolni vikar (kaplan) nastopil v stolni župniji sv. Nikolaja v Ljubljani, kjer je ostal do leta 1973. Od leta 1973 do 1977 je bil na študiju v Rimu. Na Katehetskem inštitutu Pedagoške fakultete Papeške salezijanske univerze je opravil katehetsko pedagoško specializacijo in leta 1977 študij zaključil z magisterijem o katehezi odraslih. Po vrnitvi v Ljubljano je istega leta postal rektor malega semenišča pri sv. Petru v Ljubljani. Leta 1980 je bil imenovan za župnika župnije Ljubljana – Šentvid.
Dne 16. decembra 1992 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za ljubljanskega pomožnega škofa, dne 31. decembra 1992 pa je bil imenovan za kanonika in dekana stolnega kapitlja ter za arhidiakona prvega arhidiakonata. Na praznik Gospodovega razglašenja 6. januarja 1993 je bil v Rimu posvečen v škofa. Ob posvečenju si je za geslo izbral geslo: »Da, Oče.«
Bil je član Škofijskega in Medškofijskega katehetskega sveta, član in voditelj Komisije za duhovne poklice ter predavatelj na Teološko-pastoralni šoli, ki deluje v okviru Teološke fakultete v Ljubljani, v Novem mestu, Kopru in Novi Gorici. Bil je tudi voditelj Škofijskega odbora za duhovne poklice in odgovoren za duhovne poklice pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK). Leta 1996 je pripravljal in koordiniral prvi papežev obisk v Sloveniji. Od leta 2000 do 2006 je bil delegat SŠK za pastoralo Slovencev po svetu.
Dne 25. oktobra 2004 je bil imenovan za ljubljanskega nadškofa metropolita, umeščen pa je bil 5. decembra 2004 v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani. Msgr. Alojz Uran je bil 34. rezidencialni škof ljubljanske nadškofije in četrti metropolit po obnovi ljubljanske metropolije leta 1969 ali peti metropolit v zgodovini ljubljanske (nad)škofije.
Kot ljubljanski nadškof je bil veliki kancler Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Dne 6. decembra 2004 je bil imenovan za podpredsednika Slovenske škofovske konference, dne 21. januarja 2005 pa je bil imenovan za člana 7. razreda za svetovne religije pri Evropski akademiji znanosti in umetnosti. Dne 11. oktobra 2005 je bil imenovan za odgovornega škofa v Slovenski oznanjevalni komisiji. Na 34. redni seji Slovenske škofovske konference 16. marca 2007 so ga slovenski škofje v skladu s statutom SŠK izvolili za predsednika SŠK.
Papež Benedikt XVI. je 28. novembra 2009 sprejel odpoved službi ljubljanskega nadškofa msgr. Alojza Urana v skladu s kan. 401, § 2 Zakonika cerkvenega prava (ZCP).
Podrobnejši življenjepis: https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-je-upokojeni-ljubljanski-nadskof-alojz-uran.html