Kardinal Stanisław Dziwisz, dolgoletni osebni tajnik sv. papeža Janeza Pavla II., spodbuja in vabi vernike in vse ljudi dobre volje po vsem svetu, naj se 2. aprila ob 21:37 – trenutek smrti papeža Janeza Pavla II. – združimo v molitvi za prenehanje pandemije koronavirusa na priprošnjo sv. Janeza Pavla II. in Bogu zaupamo »usodo sveta in vsakega človeka.«
Oče Philip Kemmy, duhovnik na Irskem, navdihnjen z novicami, da zaradi hudih karantenskih omejitev ljudje, ki so v Italiji podvrženi koronavirusu, umirajo ločeni od družine in prijateljev, vernikom predlaga, da se »v duhu postavijo poleg enega izmed ubogih nesrečnih moških in žensk, ki sami umirajo v bolnišnicah po vsem svetu zaradi tega virusa« in zmolijo rožni venec Božjega usmiljenja.
Pandemija koronavirusa je prisilila Vatikan k spremembi obredov velikega tedna za celotno Cerkev. Mnogi tradicionalni elementi bodo okrnjeni ali spremenjeni. Vatikan je še natančneje določil, kaj se bo letos dogajalo v župnijah po vsem svetu v velikem tednu, glede na to, da so številne države in škofje zaradi pandemije koronavirusa prepovedali javne cerkvene obrede.
V času krize vlade potrebujejo Božjo pomoč. Potrebujejo bogate izkušnje Cerkve pri reševanju stisk in tragedij. Kadar so udarile nadloge, je Cerkev vedno služila na prvi bojni črti in ni stala ob strani. Zakonik kanonskega prava uči, da je salus animarum lex suprema: odrešenje duš je najvišji zakon. S kakšnim namenom so človeška življenja rešena, če so duše za večno izgubljene?
Do pred dvema tednoma smo bili kolegi in jaz ateisti; bilo je normalno, ker smo zdravniki in smo se naučili, da znanost izključuje Božjo navzočnost. Vedno sem se smejal staršem, ki so hodili v cerkev. Zdaj moramo priznati: kot ljudje smo dosegli svoje meje ... Spoznali smo, da ko se konča to, kar človek zmore, takrat potrebujemo Boga.
Globalizacija dejansko uničuje prostor in razprši razdalje: danes je ključ do tega, da se izognemo epidemiji, socialna oddaljenost, osamitev posameznika. Karantena je povsem nasprotna 'odprti družbi', na kar upa George Soros. Gospodar zgodovine je Bog, ne gospodarji kaosa. Ubijalec globalizacije je globalni virus, ki se imenuje koronavirus.
Papež Frančišek je ob izpolnjevanju določenih pogojev odobril popolni odpustek katoličanom, ki jih je neposredno prizadel koronavirus, ob tem pa je Vatikan pojasnil, da lahko duhovniki skupinam katoličanov, zajetim v pandemiji, podelijo splošno odvezo, če krajevni škof meni, da je to potrebno.
Najbolj žalostno in najbolj zaskrbljujoče za prihodnost človeštva je, da je sama Cerkev (to je predstavniki Cerkve) pozabila, da je Božja milost vredna veliko več kot naša življenja v sedanjosti. Zato zapirajo cerkve v skladu z zdravstvenimi in higienskimi protokoli. Cerkev je postala zdravstvena agencija, namesto da bi ostala prostor, kjer najdemo zveličanje. Na splošno torej »lahko rečemo, da epidemija, ki je v teku ... trenutno črpa vso svojo moč ne iz števila žrtev ali objektivne nevarnosti, temveč iz duhovne šibkosti človeštva.«
Belgija ima nekaj najbolj ohlapnih zakonov o evtanaziji na svetu, ki niso omejeni na smrtno bolne ali na odrasle, saj lahko tam umorijo tudi otroke in ljudi s psihiatričnimi stanji. Kljub že veljavnim ohlapnim zakonom zakonodajalci trenutno preiskujejo možnosti, kako nadalje razširiti zakonodajo, da bi omogočili evtanazijo, ki temelji na »dopolnjenem življenju«.
Prepoved obhajila na jezik je v primerjavi z velikimi tveganji za zdravje pri obhajanju na roko v času pandemije neutemeljena. Takšna prepoved pomeni zlorabo pooblastil. Poleg tega se zdi, da nekatere cerkvene oblasti razmere epidemije uporabljajo kot izgovor.
