Svetniki in blaženi

Magdalena Gornik je ime žene, ki je med slovenskim narodom vedno bolj poznano. Glas o njenih junaških krepostih postaja vedno močnejši, vedno več ljudi ga sliši v svojem srcu. Vabi k posnemanju njenega zgleda, ki vodi k prepoznavanju dragocene vrednosti trpljenja in njegovem darovanju Bogu za zveličanje duš, k srečevanju z resničnim in živim Bogom v Evharistiji, viru našega življenja in k predanemu izpolnjevanju svete Božje volje. Umrla je 23. februarja 1896, na prvo postno nedeljo.

Moč obvladovanja narodov in množic za dosego ciljev kake ideologije ali posameznega samodržca ter vedno bolj očitno prizadevanje za vzpostavitev nove svetovne ureditve, zasnovane na zmotni predstavi, da lahko človek postavi sebe na Božje mesto, je spremenilo naš planet v kraj gorja za mnoge. Svet se je znašel na robu propada zaradi goljufij, nespoštovanja zakonov, podkupovanja, zlorabe oblasti in kriminalnega delovanja "nedota­kljivih", ki zaničujejo človeka in prezirajo Božjo podobo v njem. Sveta Bakhita nam kaže drugačen odnos.

Malo pred smrtjo je sveti Frančišek Asiški zbral svoje privržence in jih opozoril na prihajajoče težave rekoč: »Tisti, ki bodo vztrajali v svoji vnemi in ostali zvesti kreposti z ljubeznijo in gorečnostjo za resnico, bodo utrpeli krivice in preganjanja kot uporniki in razkolniki; kajti njihovi preganjalci, spodbujani od zlih duhov, bodo rekli, da opravljajo veliko Božjo službo, ko z obličja zemlje odstranjujejo tako škodljive ljudi.«

ZAVETNIK BREZPOSELNIH Skrb za brezposelne, ko jim je nudil nujno finančno pomoč v času potrebe, je Svetega Kajetana naredila za njihovega zavetnika. Če želite ljudem pomagati, da preživijo krizo, ki prihaja, rešite njihova delovna mesta.

Bila sem pri pridigi svojega spovednika. To je bila prva pridiga o Božjem usmiljenju, ki jo je Gospod Jezus že tako dolgo naročal. Ko je začel govoriti o velikem Božjem usmiljenju, je podoba oživela in pramena žarkov sta prodirala v srca izbranih ljudi, vendar ne v enaki meri. Eni so prejeli več, drugi manj.

Srečen v življenju, blažen si v smrti, Marija in Jezus ob tebi stojita in v zvesti ljubezni ter z blagim pogledom gledata nate. S Kristusom v slavi nas ne pozabi, izprosi nam milost, da Bog odpustí nam slabosti in grehe ter sprejme nas k sebi v luč in mir večni.

To je starega grešnika zadelo v živo. Ni vedel, kaj naj reče, kaj naj stori. Pogledal je patra v obraz, ki so ga zalivale solze. Videl je, da so mu žarele oči kakor dva plamena. Tedaj je tudi sam planil v jok. Kakor po čudežu so izginili vsi dvomi in predsodki. Takoj se je spovedal in obžaloval vse pregrehe svojega brezbožnega življenja.

Ti pa si iztegnil rokó iz višav in iztrgal mojo dušo iz te globoke temè. Zakaj jokala je zame k tebi moja mati, tvoja verna, huje kakor jočejo matere ob telesni smrti otrok. Saj je videla mojo dušno smrt v svoji veri in duhu, ki ga je imela od tebe. In ti si jo uslišal, Gospod.

Ko je bila sveta Brigita nekaj dni po moževi smrti zaskrbljena zaradi svojega stanu, jo je napolnil Gospodov Duh in jo navdihnil. Zamaknjena v duhu je videla svetel oblak in iz njega zaslišala glas, ki ji je govoril: »Jaz sem tvoj Bog, ki hoče govoriti s teboj.« ...