Jezus vas danes prosi, da nosite ta križ: da živite poleg bratov duhovnikov, ki ne verujejo več, ne živijo več po evangeliju, ampak ga izdajajo, ki so nezvesti služabniki; in vendar ostajajo v Cerkvi zato, da bi bili služabniki te nezvestobe.
Ta križ je za vas najtežji, vendar pa sodi v moj obširnejši načrt.
Apostoli moje ljubezni, čas bedenja je in od vas pričakujem ljubezen. Ne sodite – nikogar, ker bo nebeški Oče sodil vsem. Pričakujem, da ljubite, da širite resnico, kajti resnica je stara, ni nova, večna je, resnica je. Ona pričuje o Božji večnosti.
Žal je v Vatikanu laganje postalo del sistema, resnica se je popolnoma obrnila na glavo, v najbolj izprijene prevare pa so brez sramu vpletene osebe, od katerih bi to najmanj pričakovali, in so se zdaj predale delovanju v vlogi sokrivcev Nasprotnika.
Ob teh trditvah ostane človek brez besed: »neodvisne Cerkve« so lahko hkrati v občestvu s papežem, to je izjava, katere posledice segajo daleč onkraj Kitajske cerkve, in predlaga novo ekleziologijo. Prav to je papež Benedikt XVI. v Pismu kitajskim katoličanom zanikal, ko je razglasil, da so statuti Domoljubne zveze »nezdružljivi s katoliškim naukom.« In vendar, kolikor lahko rečemo, jih je tajni dogovor naredil zakonite.
Poklicani ste, otročiči, k pokori in molitvi. Kakor se narava bori v tišini za novo življenje, ste tudi vi poklicani, da se v molitvi odprete Bogu, v katerem boste našli mir in toplino pomladnega sonca v svojih srcih.
IZAIJA 58
»Zakaj se postimo, ti pa tega ne vidiš,
pokorimo svojo dušo, ti pa tega ne veš?«
Glejte, na dan svojega posta opravljate svoj posel
in priganjate vse svoje delavce.
Glejte, postite se tako, da se pravdate in prepirate,
da se bijete z zlobno pestjo.
To je starega grešnika zadelo v živo. Ni vedel, kaj naj reče, kaj naj stori. Pogledal je patra v obraz, ki so ga zalivale solze. Videl je, da so mu žarele oči kakor dva plamena. Tedaj je tudi sam planil v jok.
Kakor po čudežu so izginili vsi dvomi in predsodki. Takoj se je spovedal in obžaloval vse pregrehe svojega brezbožnega življenja.
Koronavirus oziroma Covid-19 je ovit v tančico skrivnosti, saj ne poznamo niti njegovega izvora niti resničnih podatkov o njegovi razširjenosti in mogočih posledicah.
Kar pa vemo, je, da so pandemije v zgodovini vedno veljale za Božje kazni, in edino zdravilo, ki ga je Cerkev proti njim uporabila, je bila molitev in pokora.
KNJIGA MODROSTI 1, 1-15
Ljubite pravičnost, vi, ki vladate svetu,
dobro mislite o Gospodu …
Pretkano umovanje namreč ločuje od Boga,
preizkušanje njegove moči se neumnim maščuje.
Modrost ne bo stopila v dušo, ki snuje hudobijo,
ne bo prebivala v telesu, ki ga je zasužnjil greh.
Ko mi je bilo tesno, sem klical GOSPODA,
k svojemu Bogu sem klical na pomoč.
Slišal je moj glas iz svojega templja,
moje vpitje je pred njegovim obličjem,
prišlo je v njegova ušesa.
Nebeški Oče, sprejel si daritev svojega Sina na križu. Sprejmi tudi moje življenje, da ti bom ob smrti klical po zgledu tvojega Sina:
Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo.
– Dobri Oče, ko ne bom mogel več hoditi po poti zemeljskega romanja in opravljati dela ljubezni, takrat sprejmi mojo molitev: – Oče …
Vi torej pravite, da je novi Obred neuporaben v boju proti hudiču?
Gabriele Amorth: Ja. Njihov namen je bil, da nas oborožijo s topim mečem. Nekaj učinkovitih molitev je bilo odstranjenih, molitev z dvanajstimi stoletji zgodovine. Nove neučinkovite molitve so bile dodane.
Škof Thomas Paprocki je v rahločutno ubesedenem, a temeljito v resnici utemeljenem pastoralnem vodniku izjavil, da »človek ne more spremeniti svojega spola« in »naj sprejme svojo spolno identiteto, določeno ob rojstvu ter si prizadeva živeti v skladu z njo.«
Moja hči, spominjam te, kadar koli boš slišala, da ura bije tri, se vsa potopi v moje usmiljenje, slavi in poveličuj to usmiljenje; kliči njegovo vsemogočnost na pomoč za ves svet, posebej za uboge grešnike, kajti v tem trenutku stoji na stežaj odprto za vsakega človeka.
