Resnično, sam Kristus jo je (Cerkev) sezidal na skali, ki je ne more premagati niti krivoverska in razkolniška »sinodalna pot« – četudi bi ta »pot« uživala tiho privoljenje papeža. Celotna Katoliška cerkev je močnejša od tega, katoliška vera pa je vedno zmagovita, saj je Marija, Mati Cerkve porazila vsa krivoverstva po celem svetu.
Odslej je prepovedano deliti ali prejeti sveto obhajilo na roke. Zaradi številnih prijavljenih primerov oskrunitve Evharistije, ki so bili povezani s prejemom Evharistije na roko, je primerno, da se vrnemo k bolj spoštljivemu načinu prejema Evharistije na jezik.
V tem »novem vesoljstvu«, nebeškem Jeruzalemu, bo Bog sam prebival med ljudmi. Obrisal bo solze z njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. Zakaj prejšnji svet je minil.
Česar Cerkev ne oglašuje, je to, da gre večina te nabirke, ki na letni ravni znaša več kot 50 milijonov evrov, za krpanje luknje v upravnem proračunu samega Vatikana, medtem ko se po besedah ljudi, ki so seznanjeni s skladom, zgolj 10% porabi za dela usmiljenja.
Gospod Jezus, Božji Učenik in vzor vse popolnosti, je svetost življenja, katere začetnik in dovršitelj je on sam, oznanjal vsem svojim učencem, naj bodo v kakršnem koli življenjskem položaju: »Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče.«
Bila sem v službi resnice, ljubezni in odrešenja. Kot sem tudi sedaj tu med vami, da vas, otroci moji, apostoli moje ljubezni, pokličem, da bi bili nosilci resnice, da vas pokličem, da bi vi s svojo voljo in ljubeznijo do mojega Sina širili njegove besede – besede odrešenja.
Vodilni italijanski nadškof je udaril po kritikih papeža Frančiška na god svetega Frančiška Saleškega, ko jih je povabil, naj se odločijo za »druge možnosti« in postanejo protestanti, če jim ni všeč politika sedanjega papeža.
Vsi tisti, ki častijo moje obličje v duhu zadoščevanja, bodo s tem opravili delo pobožne Veronike. Skladno s skrbjo glede zadoščevanja mojemu obličju, izmaličenemu od bogokletnikov, bom jaz skrbel za njihove duše, izmaličene zaradi greha.
Gospod, ni ti enakega med bogovi,
ni del, ki bi bila, kakor so tvoja.
Vsi narodi, ki si jih naredil, bodo prišli,
padali bodo na kolena pred tabo, Gospod,
tvoje ime bodo slavili.
Kot je imel navado reči sveti Pavel VI., je k nam vdrl satanov dim. Cerkev, ki naj bi bila prostor svetlobe, je postala domovanje teme. Bila naj bi varen, miren družinski dom, toda poglejte: postala je brlog tatov! Kako lahko prenašamo dejstvo, da so se med nas pomešali plenilci, da so se vrinili v naše vrste? …
Posvetni človek ne sprejema tega, kar prihaja iz Božjega Duha. Zanj je to norost in tega ne more spoznati, ker se to presoja duhovno. (1 Kor 2, 14)
Gospod je namreč Duh, kjer pa je Gospodov Duh, tam je svoboda. (2 Kor 3, 17)
O Bog, veličina ponižnih,
ki si sveto Jožefino Bakhito povzdignil
iz sužnosti k vrhovom svetosti,
podeli nam milost,
za katero te na njeno priprošnjo
prosimo z živo vero.
»Silere non possum! Ne morem ostati tiho! Vem, kako poguben bi bil zame molk. Ne želim se namreč valjati v cerkvenih časteh, temveč verjamem, da bom moral za zaupane mi ovce odgovarjati Kristusu, prvemu Pastirju. Ne morem ostati tiho ali se delati nevednega.« …
Danes vas kličem, da bi še več molili, dokler v svojem srcu ne občutite svetosti odpuščanja. V družinah mora biti svetost, ker, otročiči, za svet ni prihodnosti brez ljubezni in svetosti, ker se vi dajete v svetosti in radosti Bogu Stvarniku, ki vas ljubi z neizmerno ljubeznijo.
