Ne smemo pozabiti velikega števila kristjanov po vsem svetu, ki so v dva tisoč letni zgodovini vztrajali vse do smrti, ko so branili evharistijo. In seveda tistih, ki tudi danes tvegajo življenje, da se lahko udeležijo nedeljske maše.
Stopi, ljubi angel varuh
v cerkvi ti na prostor moj.
Bodi tam pri sveti maši,
v duhu združen bom s teboj.
Kaj bi nam danes povedal Sheen, ko smo se spridili daleč onkraj tistega, kar je že videl, ko je dodal: »Včasih je v zgodovini hudiču dana svoboda, kajti nikoli ne smemo pozabiti, da je naš Gospod rekel Judi in njegovi drhali: To je tvoja ura. Bog ima svoj dan, zlo pa ima svojo uro, ko bo pastir udarjen in ovce razpršene.«
»Navzkrižje prihodnosti je med absolutom, ki je Bog-človek in absolutom, ki je človek bog; med Bogom, ki je postal človek, in človekom, ki sebe dela za Boga; med brati v Kristusu in tovariši v antikristu.«
Navodila, ki odpovedujejo vse javne maše, so »zgolj človeški zakon; vendar pa je najvišji zakon v Cerkvi rešitev duš.«
Obisk svete maše je prav tako nujen kot nakupovanje v trgovinah z živili ali uporaba javnega prevoza, in nič od tega ni bilo ukinjeno, je poudaril škof.
»V cerkvah bi lahko zagotovili enake ali še boljše higienske zaščitne ukrepe.«
Kardinal Stanisław Dziwisz, dolgoletni osebni tajnik sv. papeža Janeza Pavla II., spodbuja in vabi vernike in vse ljudi dobre volje po vsem svetu, naj se 2. aprila ob 21:37 – trenutek smrti papeža Janeza Pavla II. – združimo v molitvi za prenehanje pandemije koronavirusa na priprošnjo sv. Janeza Pavla II. in Bogu zaupamo »usodo sveta in vsakega človeka.«
Oče Philip Kemmy, duhovnik na Irskem, navdihnjen z novicami, da zaradi hudih karantenskih omejitev ljudje, ki so v Italiji podvrženi koronavirusu, umirajo ločeni od družine in prijateljev, vernikom predlaga, da se »v duhu postavijo poleg enega izmed ubogih nesrečnih moških in žensk, ki sami umirajo v bolnišnicah po vsem svetu zaradi tega virusa« in zmolijo rožni venec Božjega usmiljenja.
Ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK msgr. Stanislav Zore bo v ponedeljek 30. marca 2020 v nadškofijski kapeli ob 20.00 vodil molitveno uro ter ob sklepu (ob 21.00) posvetil Jezusovemu in Marijinemu Srcu vse verne Slovenke in Slovence, posebej še bolne z virusom COVID-19.
NEPOSREDNI PRENOS bo potekal na EXODUS TV, Radiu Ognjišče in na uradnem Facebook profilu nadškofa Zoreta.
Pandemija koronavirusa je prisilila Vatikan k spremembi obredov velikega tedna za celotno Cerkev.
Mnogi tradicionalni elementi bodo okrnjeni ali spremenjeni.
Vatikan je še natančneje določil, kaj se bo letos dogajalo v župnijah po vsem svetu v velikem tednu, glede na to, da so številne države in škofje zaradi pandemije koronavirusa prepovedali javne cerkvene obrede.
Vrnite se k mojemu Sinu, vrnite se k molitvi in postu. Otročiči, dopustite, da Bog govori vašemu srcu, ker satan vlada in želi uničiti vaša življenja in zemljo, po kateri hodite. Bodite pogumni in se odločite za svetost.
V svojem duhovniškem apostolatu nikoli ne iščite samovšečnosti ali kakšnega povračila; podarjajte se vedno vsem z neizčrpno močjo ljubezni; naj vas ne zaustavi nehvaležnost, naj vas ne zavira nerazumevanje, naj vas ne upočasni brezbrižnost in ne utrudi dejstvo, kadar ni odmeva.
Ko se skušamo najbolj polno notranje izraziti, zapojemo. To je v naši naravi.
Prav posebej morda to velja za petje o trpljenju, o krhki minljivosti našega zemeljskega življenja. V njem se naše srce odpre v tožbi in sočutju bolj kot (le) ob besedah. V tem smislu je njihov pomen nenadomestljiv, njihov izraz pa najbolj tesno povezan z našo presežnostjo.
Eksorcist p. Peter Vrabec OFM je 12. marca 2020 v cerkvi sv. Lenarta frančiškanskega samostana v Novem mestu (Klošter) daroval sveto mašno daritev za ozdravljenje in osvoboditev (koronavirus).
Obračamo se na nekoga, ki je živ, ki je zdaj tu, na nekoga, ki je tesneje z nami, kot smo sami s seboj.
Kristus je vedno živ, on je vstal od mrtvih. On je živ v najvišji meri. Z njim se bomo zdaj zdaj zopet srečali, s takim, kakršen je bil, kakršen je in kakršen ostane.
V času krize vlade potrebujejo Božjo pomoč. Potrebujejo bogate izkušnje Cerkve pri reševanju stisk in tragedij.
Kadar so udarile nadloge, je Cerkev vedno služila na prvi bojni črti in ni stala ob strani.
Zakonik kanonskega prava uči, da je salus animarum lex suprema: odrešenje duš je najvišji zakon. S kakšnim namenom so človeška življenja rešena, če so duše za večno izgubljene?
Do pred dvema tednoma smo bili kolegi in jaz ateisti; bilo je normalno, ker smo zdravniki in smo se naučili, da znanost izključuje Božjo navzočnost.
Vedno sem se smejal staršem, ki so hodili v cerkev.
Zdaj moramo priznati: kot ljudje smo dosegli svoje meje …
Spoznali smo, da ko se konča to, kar človek zmore, takrat potrebujemo Boga.
